Jedro

Statut društva (ali njegova pravila) je sicer res avtonomni akt, ker ga člani prostovoljno sprejmejo in se mu s tem v nekem smislu podredijo, vendar je hkrati je tudi zasebnopravni akt. Kršitev pravice člana društva, ki naj bi bila v konkretnem primeru v tem, da so tožniku prenehale vse funkcije in so mu bila odvzeta vsa pooblastila v organih tožene stranke, zato nujno pomeni kršitev civilne pravice.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z dne 14. 12. 2005 in razveljavilo opravljena pravdna dejanja. Kot nosilni razlog je navedlo, da so bile odločitve tožene stranke sprejete na podlagi njenih avtonomnih pravil, ki učinkujejo le v razmerju med člani ter med društvom in člani. Dokler kršitev pravil ne posega v posameznikovo civilnopravno sfero, varovano s splošno veljavnimi pravili, spor ne presega narave spora, ki spada v sfero avtonomnega urejanja zveze.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

**Navedbe revidenta**

3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, izpodbijani sklep in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je tožena stranka kot registrirano društvo oziroma zveza društev pravna oseba zasebnega prava in kot taka subjekt civilnega prava. Spor o veljavnosti oziroma zakonitosti sklepov, s katerimi je posegla v pravice in interese tožnika, se nanaša na razmerje med pravdnima strankama, ki ga je treba uvrstiti med spore, ki jih opredeljuje 1. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožena stranka je organizacija, ustanovljena v skladu z določbami Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 60/95 in 49/98, v nadaljevanju ZDru), torej sta njen ustroj in delovanje predvidena z zakonom. V skladu z 9. členom ZDru mora temeljni akt društva urejati tudi zastopanje društva. S tem, ko je organ tožene stranke odločil o odvzemu pooblastil za zastopanje, je bil storjen poseg v tožnikovo civilnopravno sfero. Odvzeta mu je bila ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) oziroma pravica do dostopa do sodišča (6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, v nadaljevanju EKČP).

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Po 23. členu Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Po prvem odstavku 6. člena EKČP ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. V sporni zadevi sta ključni vprašanji, ali je bila s tem, ko je sodišče tožniku odreklo vsebinsko presojo v sporu, kršena njegova pravica do sodnega varstva, in ali je mogoče obravnavano zadevo uvrstiti med civilne spore iz 1. člena ZPP.

7. V judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je mogoče zaznati tendenco širjenja polja uporabe prvega odstavka 6. člena EKČP na področju pojmovanja civilnih pravic kot tudi na področju pojmovanja obsega sodnega varstva v smeri zagotavljanja pravice do meritorne odločitve. V skladu s takšno interpretacijo določilo zajema vse postopke, izid katerih je odločilen za zasebne pravice in obveznosti, ne glede na zakonodajo, ki ureja, kako naj se o zadevi odloča, ali organ, ki je pristojen za zadevo. Kadar je neka pravica priznana v domačem pravu države, jo ESČP najpogosteje obravnava kot civilno pravico v smislu prvega odstavka 6. člena EKČP.(1) Za uporabo 6. člena EKČP v civilnem okviru mora nadalje obstajati „spor“ glede civilne pravice. Tudi v tem pogledu je interpretacija široka, ne zgolj „tehnična“. Določilo se nanaša na vse postopke, katerih izid ima neposreden vpliv na določanje in/ali vsebino zasebne pravice ali obveznosti.(2) Določba se ne uporablja za zadeve javnega prava (na primer bivanje, vstop in izgon tujcev), obveznost plačila davkov, volilne spore in v zvezi z notranjimi razmerji med organi javne uprave in njihovimi uslužbenci.(3)

8. Tožena stranka je zveza društev, za katero se smiselno uporabljajo določbe ZDru (prvi odstavek 7. člena ZDru). V skladu z ZDru (prvi odstavek 5. člena ZDru), pravno teorijo(4) in sodno prakso(5) je društvo temeljna korporacija in pravna oseba zasebnega (ožje tudi civilnega) prava. Obravnavanje vseh temeljnih opredelilnih elementov društva, ki jih vsebuje statut (na primer ime društva, članstvo, pravice in obveznosti članov, organizacija društva, organi zastopanja in upravljanja) je vpeto med civilno in gospodarsko (v vsakem primeru pa zasebno) pravo(6). Statut društva (ali njegova pravila) je sicer res avtonomni akt, ker ga člani prostovoljno sprejmejo in se mu s tem v nekem smislu podredijo, vendar je hkrati je tudi zasebnopravni akt. Kršitev pravice člana društva, ki naj bi bila v konkretnem primeru v tem, da so tožniku prenehale vse funkcije in so mu bila odvzeta vsa pooblastila v organih tožene stranke, zato nujno pomeni kršitev civilne pravice.

9. Opisani izid treh skupščin je imel neposreden vpliv na vsebino tožnikovih pravic, ki jih je imel pri toženi stranki, zato tudi ne more biti dvoma, da med pravdnima strankama, ki sta med seboj v prirejenem razmerju, obstaja spor glede civilne pravice v smislu 1. člena ZPP.

10. Ker sta sodišči zmotno presodili, da ni podana sodna pristojnost (prvi odstavek 18. člena ZPP), sta tožniku odrekli pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Vrhovno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklepa obeh sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 379. člena ZPP), da jo bo vsebinsko obravnavalo.

11. Stroškovni izrek temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Gomien, Kratek vodič po Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Center za izobraževanje v pravosodju, Ljubljana 2009, str. 46. Op. št. (2): Primerjaj Gomien, Kratek vodič po Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Center za izobraževanje v pravosodju, Ljubljana 2009, str. 46. Tako je ESČP na primer štelo, da obstaja spor glede civilne pravice, ko je šlo za preklic pravice do vodenja zasebne zdravstvene klinike in nadaljevanja opravljanja medicinskega poklica (König proti Nemčiji, 1978), disciplinski postopek pred poklicnim združenjem (Le Compte, Van Leuven in De Meyere proti Belgiji, 1981), uveljavitev pravice do sprejetja v odvetništvo (De Moor proti Belgiji), postopek za nadaljevanje prejemanja dodatka iz zdravstvenega zavarovanja (Feldbrugge proti Nizozemski, 1986) sprožitev postopka za prejemanje dopolnilne vdovske pokojnine (Deumeland proti Nemčiji, 1986) in izpodbijanje obveznosti plačevanja prispevkov za socialno varstveno shemo (Schouten in Meldrun proti Nizozemski, 1994).

Op. št. (3): Gomien, Kratek vodič po Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Center za izobraževanju v pravosodju, Ljubljana 2009, str. 47. Op. št. (4): Trstenjak, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 186. Op. št. (5): Glej na primer načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 16. 6. 1999, Pravna mnenja VSS 1/99, str. 16. Op. št. (6): Novi Zakon o društvih (Ur. l. RS, št. 61/06) v 14. členu članom društva za primer izpodbijanja odločitev društva izrecno zagotavlja sodno varstvo.