Jedro

Sodna praksa, ki jo v pritožbi citira družbenica dolžnika (VSL sklepi Cst 247/2021, Cst 358/2019, Cst 313/2022, US RS odločba Up-386/15-26, U-I-179/15-8), se nanaša na ZFPPIPP pred uveljavitvijo Novele ZFPPIPP-H in ne upošteva sprememb v citirani noveli.

Pritožba družbenice dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), je torej nedovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožba družbenice dolžnika A. A. se zavrže. III. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo dolžnika se pridrži za končno odločbo.

IV. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka v zvezi s pritožbo družbenice dolžnika A. A.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom in imenovalo upravitelja.

2. Dolžnik in družbenica dolžnika sta zoper sklep vložila vsak svojo pravočasno pritožbo. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v celoti zavrne predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V vsakem primeru naj upniku naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik je vložil odgovor na pritožbi dolžnika in družbenice dolžnika. Predlaga, da pritožbeno sodišče v celoti zavrne obe pritožbi in dolžniku naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške za oba odgovora na pritožbo.

4. Pritožba družbenice dolžnika ni dovoljena, pritožba dolžnika pa je utemeljena.

O pritožbi družbenice dolžnika

5. V stečajne postopku ima procesno legitimacijo stranka postopka. V skladu s 55. členom ZFPPIPP so procesna dejanja v predhodnem postopku zaradi insolventnosti upravičeni opravljati: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, 3. upnik, ki ga verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Po določilu 126. člena ZFPPIPP ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. ZFPPIPP od uveljavitve Novele ZFPPIPP-H, ki je stopila v veljavo z dnem 2. 11. 2023 in je uporabljiva v tem postopku, ki je bil uveden s predlogom upnika dne 4. 11. 2023, pritožniku ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe.

6. Sodna praksa, ki jo v pritožbi citira družbenica dolžnika (VSL sklepi Cst 247/2021, Cst 358/2019, Cst 313/2022, US RS odločba Up-386/15-26, U-I-179/15-8), se nanaša na ZFPPIPP pred uveljavitvijo Novele ZFPPIPP-H in ne upošteva sprememb v cit. noveli.

7. Postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka je določen v 235. členu ZFPPIPP (tj. Novele ZFPPIPP-H). Sodišče mora dolžniku v treh delovnih dneh po prejemu vročiti upnikov predlog za začetek stečajnega postopka in ga opozoriti na pravne posledice iz tretjega odstavka tega člena (prvi odstavek cit. člena). Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek cit. člena). Če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek cit. člena). Za izpodbijanje domneve o insolvetnosti iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 234. člena tega zakona (četrti odstavek cit. člena). Po tretjem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka tega člena izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Četrti odstavek 234. člena se ne nanaša na položaj, ko predlog za začetek stečajnega postopka vloži upnik, pač pa družbenik.

8. Pritožba družbenice dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), je torej nedovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).1

9. Družbenica dolžnika s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in 154. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Upnik pa mora v zvezi s to pritožbo po določbi 129. člena ZFPPIPP sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

O pritožbi dolžnika

10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP in založil predujem za kritje stroškov začetka. Sodišče je predlog vročilo dolžniku in ga opozorilo na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Predlog z opozorilom na pravne posledice je bil dolžniku vročen dne 14. 12. 2023 (red. št. 4) v skladu z določbo 141. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Prvo obvestilo o prispelem pisanju je bilo puščeno dne 28. 11. 2023. Ker dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni niti ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, se že iz tega razloga domneva, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP). Ne glede na navedeno je sodišče prve stopnje v nadaljevanju ugotovilo še, da je dolžnik insolventen tudi na podlagi domneve iz 2. alineje in iz 1. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da je upnik procesno legitimiran za vložitev predloga in da je dolžnik insolventen, je odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek (tretji odstavek 239. člena ZFPPIPP v zvezi s 50. členom ZFPPIPP).

11. Dolžnik v pritožbi navaja, da mu predlog upnika za začetek stečajnega postopka s pozivom na odgovor in opozorilom na pravne posledice ni bil vročen. Prav tako izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede obstoja terjatve upnika in domneve glede dolžnikove insolventnosti. Iz pritožbe izhaja, da ne drži ugotovitev vročevalca, da dolžnik nima hišnega oziroma izpostavljenega predalčnika. Navedeno dokazuje že vročilnica, s katero je bil dolžniku dne 22. 1. 2024 vročen sklep o začetku stečajnega postopka. Prav tako dolžnik dokazuje, da so se vsa predhodna sodna pisanja vročala z obvestilom v hišni oziroma izpostavljeni predalčnik, za kar prilaga deset dokazil o prehodnih vročitvah. Hišni oziroma izpostavljeni predalčnik naj bi bil razviden iz pritožbi priložene fotografije, pri čemer dolžnik v 13 letih poslovanja na predmetnem naslovu na morebitne nepravilnosti hišnega oziroma izpostavljenega predalčnika ni bil obveščen (tretji odstavek 43. člena Zakona o poštnih storitvah, ZPSto-2). Navedeno naj bi izhajalo tudi iz priložene izjave B. B. 12. Po določilu prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabijo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (ZPP). Sporna vročitev predloga za začetek stečajnega postopka s pozivom na odgovor sodi v predhodni postopek zaradi insolventnosti (49. člen ZFPPIPP). Po določilu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank vročijo strankam v postopku v skladu z določili ZPP.

13. Pravilnost vročitve se dokazuje z vročilnico (prim. 149. člen ZPP). Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP).

14. Pritožnik je s svojimi navedbami uspel zasejati dvom v verodostojnost vročilnice, ki ga Pošta Slovenije s svojimi pojasnili na red. št. 35 spisa ni uspela odpraviti. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je nenavadno, da je vročevalec dne 28. 11. 2023 ob prvem poskusu vročitve predloga za začetek stečajnega postopka s pozivom na odgovor ugotovil, da dolžnik nima hišnega oziroma izpostavljenega predalčnika, dne 18. 1. 2024 ob prvem poskusu vročitve sklepa o začetku stečajnega postopka pa naj bi mu bilo obvestilo o prispelem pismu puščeno v njegovem hišnem predalčniku, enako tudi ob predhodnih vročitvah sodnih pisanj v približno istem obdobju, kar dolžnik dokazuje z več predloženimi vročilnicami. Pošta Slovenije v dopisu z dne 26. 2. 2024 sicer navaja, da naj bi prišlo do pomote, saj naj bi vročevalec dne 18. 1. 2024 zgolj napačno označil lokacijo, kjer je pustil obvestilo, saj obvestilo ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, pač pa pri tamkajšnji zaposleni. Navedeno pojasnilo Pošte pa ne pojasnjuje predhodnih vročitev, na katere se sklicuje pritožnik, kjer je bilo obvestilo o prispelem sodnem pisanju prav tako puščeno v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Iz citiranega obvestila Pošte Slovenije sicer izhaja, da je pošta glede na pojasnila pismonoš in prejete poizvedbe opravila tudi preveritev na terenu, pri čemer so bila potrjena predhodno prejeta pojasnila pismonoš. Vendar pa s tem ni pojasnjeno, zakaj tudi iz vročilnic iz obdobja tik pred sporno vročitvijo izhaja, da dolžnik ima hišni oz. izpostavljeni predalčnik, niti da je Pošta dolžnika kdajkoli opozorila na kršitve v zvezi s predalčnikom po določbah 43. člena ZPSTo-2. Glede na vse okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podan utemeljen dvom v legitimacijo predmetne fiktivne vročitve. Dolžnosti sodišča v zvezi z zagotovitvijo, da bo sodno pisanje dejansko doseglo naslovnika, je treba razlagati strožje, če gre za položaj, ko se postopek še ni začel, torej ko naslovnik še ni seznanjen s postopkom, kot v konkretnem primeru. V izogib kršitvi pravice stranke do izjave in do pravnega sredstva je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (3. točka 365. člena ZPK v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z dolžnikovo pritožbo se pridrži za končno odločbo (prvi odstavek 165. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Pred uveljavitvijo Novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 334. člena zakona v skladu s tedaj veljavnim tretjim odstavkom tega člena, izpodbijal tudi družbenik dolžnika (ne le osebno odgovorni družbenik). Iz osnutka Novele z dne 30. 11. 2021 (EVA 2016-2030-0030) izhaja, da je predlagatelj ponovno temeljito proučil pravico do pritožbe družbenika, ki ni hkrati osebno odgovoren družbenik. Pri tem je upošteval tudi ugotovitve Ustavnega sodišča v odločbi št. Up-386/15-26, U-I-179/15-8 z dne 12. 5. 2016 in ocenil, da interes družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo, v fazi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ne more biti posebej in na enak način varovan. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravni položaj družbenika kapitalske družba (d. o. o. ali d. d.), zato se s sklepom o začetku stečajnega postopka ne posega v njegov pravni interes (pravno korist). Iz enakega razloga npr. pri nemškem Insolvenzordnung – InsO družbenik kapitalske družbe nima pravice do pritožbe proti sklepu o začetku stečajnega postopka. Z začetkom stečajnega postopka družbeniki ne izgubijo korporacijskih pravic, pač pa prenehajo le upravljalska upravičenja. Poleg tega je pri presoji teh razmerij treba upoštevati tudi pravila o korporacijskih razmerjih v družbi, po katerih mora poslovodstvo družbe družbenike obveščati o vseh pomembnejših okoliščinah za poslovanje družbe in pri tem ravnati z ustrezno skrbnostjo. Morebitno škodo zaradi opustitve obveščanja lahko družbeniki uveljavljajo pri članih poslovodstva navedene družbe. Upoštevati je treba tudi eno izmed temeljnih načel postopkov zaradi insolventnosti, tj. načelo hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Pravica družbenikov kapitalske družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, da se pritožijo zoper sklep o začetku stečajnega postopka na predlog upnika, se ob ponovnem tehtanju sorazmernosti pokaže kot nesistemska. Glede na navedeno spremenjena določba 242. člena ZFPPIPP-H določa, da se sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog vroči (le) osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu. Več o tem v EVA 2016-2030-0030.