Jedro

V obravnavani zadevi je izpolnjen dejanski stan iz 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožnici je od spornega dne dalje podana popolna izguba delovne zmožnosti, zato je z izpodbijano sodbo zakonito razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je v skladu z 2. odstavkom 163. člena ZPIZ-1 od prvega naslednjega meseca dalje zakonito priznana tudi pravica do invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka spremeni tako, da glasi: „Tožnico se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 14. 2. 2011 dalje in se ji od 1. 3. 2011 dalje prizna pravica do invalidske pokojnine.

Kontrolni pregled je potreben junija 2016. Odmerno odločbo o višini in izplačevanju invalidske pokojnine izda tožena stranka v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe.“ V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo zavrnilni odločbi št. ... z dne 25. 3. 2011 in št. ... z dne 13. 12. 2010 (I. točka izreka). Tožnico je razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 14. 2. 2011 dalje in ji od 1. 3. 2011 dalje priznalo pravico do invalidske pokojnine, ki se izplačuje po prenehanju obveznega zavarovanja (II. točka izreka). Toženo stranko je hkrati zavezalo, da v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe z novim upravnim aktom odloči o višini in izplačevanju invalidske pokojnine ter v istem roku tudi izplača vse že zapadle zneske invalidske pokojnine (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Primarno predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa ustrezno spremembo II. točke izreka, in sicer da ostane le razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine brez odredbe o izplačevanju, hkrati pa ta del dopolni s potrebnim kontrolnim pregledom ter III. točko tako, da v njej ni odredbe o izplačilu zapadlih zneskov v odrejenem roku.

Meni, da je odrejeno izplačevanje pokojninske dajatve po prenehanju zavarovanja v II. točki izreka sodbe, preuranjeno in napačeno. Že na glavni obravnavi je bilo opozorjeno na posamične upravne akte z dne 31. 5. 2012 in 2. 2. 2012 o zavrnitvi novih pravic iz invalidskega zavarovanja ter na odločbo z dne 30. 8. 2013 o priznani pravici do dela v skrajšanem delovnem času, ki še ni pravnomočna. Postavlja se na stališče, da ob pravilni uporabi 63. člena ZDSS-1, ni mogoče odločati o stanjih izven stvarnega in časovnega obsega dokončne odločbe, ki je predmet tega socialnega spora. Izpodbijana dokončna odločba lahko učinkuje le do odločitev, sprejetih v novem upravnem postopku, ki pa niso predmet tega spora. Z drugačno odločitvijo naj bi prišlo do bistvene kršitve postopka zaradi neupoštevanja pozneje izdanih posamičnih upravnih aktov.

Ker je izpodbijana sodba oprta na sodno izvedensko mnenje o I. kategoriji invalidnosti in potrebi po ponovni oceni čez 2 leti, je prišlo tudi do kršitve materialnega prava, ker ni bil uporabljen 106. člen ZPIZ-1. V kolikor sodba ne bo spremenjena v smeri odreditve kontrolnega pregleda, ni podlage za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, niti za priznanje pravice do invalidske pokojnine, zato posledično tudi predlog za celotno spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka.

Pritožba je delno utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor zaradi novih pravic iz invalidskega zavarovanja. V predsodnem postopku je bila namreč zahteva z izpodbijanim drugostopenjskim upravnim aktom z dne 25. 3. 2011 zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da zdravljenje še ni zaključeno, s prvostopenjskim z dne 13. 12. 2010 pa izrečeno, da je tožnica še nadalje invalid III. kategorije, v katero je bila razvrščena s 15. 7. 2009 z že priznanimi pravicami na temelju preostale delovne zmožnosti za poln delovni čas.

Vendar pa sta zavrnilni upravni odločbi utemeljeno odpravljeni. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v sodno izvedenskem mnenju psihiatrinje, strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da je zaradi izrazite somatoformne motnje pri nerazjasnjeni psihoorganski etiologiji, potrebno pri tožnici ugotoviti popolno nezmožnost za organizirano pridobitno delo za čas dveh let, nato pa ponovno preveriti njeno zdravstveno stanje. Na takšno strokovno medicinsko oceno v postopku pred sodiščem prve stopnje tožnica ni imela pripomb, tožena stranka pa se je z njim celo izrecno strinjala. To pa seveda pomeni, da v pritožbenem postopku ne more več uspešno uveljavljati spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve celotnega tožbenega zahtevka. Torej niti I. točke izreka, s katero sta v skladu z 2. odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju: ZDSS-1) utemeljeno odpravljena nezakonita posamična upravna akta iz predsodnega postopka. Pritožbo zoper izpodbijano I. točko izreka je bilo zato potrebno na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) kot neutemeljeno zavrniti in v tem obsegu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Ni niti dvoma, da je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz 1. alinee 2. odstavka 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1). Pri tožnici je od 14. 2. 2011 dalje podana popolna izguba delovne zmožnosti, zato je z II. tč. izreka izpodbijane sodbe zakonito razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je v skladu z 2. odstavkom 163. člena ZPIZ-1 od prvega naslednjega meseca, torej od 1. 3. 2011 dalje, zakonito priznana tudi pravica do invalidske pokojnine.

Vendar pa tožena stranka pravilno opozarja na procesno kršitev v delu II. in III. točke izreka sodbe. V kolikor je v II. točki sodbe izrečeno, da se invalidska pokojnina izplačuje po prenehanju obveznega zavarovanja, v III. točki izreka pa je odrejena izdaja posebnega upravnega akta o odmeri in tudi izplačevanju invalidske pokojnine, je s tem dejansko prišlo do bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj takšen izrek nasprotuje sam sebi.

Hkrati je glede na ugotovljeno dejansko stanje, da gre pri tožnici za popolno izgubo delazmožnosti, ker ni zmožna za organizirano pridobitno delo od 14. 2. 2011 dalje za čas dveh let, nato pa je potrebna ponovna ocena njenega zdravstvenega stanja, delno kršeno tudi materialno pravo. Določba ZPIZ-1, ki bi morala biti, namreč sploh ni bila uporabljena. Ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in priznani pravici do invalidske pokojnine, je v konkretnem primeru namreč potrebno uporabiti tudi 106. člena ZPIZ-1. S 1. odstavkom 106. člena ZPIZ-1 je izrecno predpisan obvezen kontrolni pregled zaradi ponovnega ocenjevanja invalidnosti, če zavarovanec pravico na podlagi invalidnosti pridobi pred dopolnjenim 45. letom starosti. Ker je tožnica rojena 31. 3. 1966, v I. kategorijo invalidnosti pa razvrščena s 14. 2. 2011, do dneva nastanka nove invalidnosti, niti do 1. 3. 2011, ni dopolnila 45 let starosti, je potrebna obvezna odreditev kontrolnega pregleda, kot pravilno poudarja tožena stranka.

Iz razlogov, utemeljenih v predhodni točki te obrazložitve, je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in ob uporabi 358. člena v zvezi s 1. odstavkom 351. člena ZPP, II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe spremeniti tako, da se celotno besedilo pravilno glasi, kot izhaja iz I. točke izreka te sodne odločbe.

Vse ostale pritožbene navedbe, vključno s sklicevanjem na posamične upravne akte, izdane v predsodnem postopku leta 2012 in 2013, za pritožbeno rešitev zadeve pravno sploh niso odločilne. Četudi so bile v novih predsodnih upravnih postopkih izdane drugačne odločitve, te na razsojo zadeve v tem sodno socialnem sporu ne morejo imeti nikakršnega vpliva. Prav tako ne morejo imeti nobenega pravnega učinka na priznane pravice v pravnomočno razsojeni zadevi, kot zmotno meni tožena stranka. Zaradi neupoštevanja posamičnih upravnih aktov, izdanih v novih predsodnih upravnih postopkih, ne more priti do zatrjevane kršitve 63. člena ZDSS-1, in posledično niti do procesne kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP.

Glede na vse obrazloženo je bilo potrebno razsoditi, kot izhaja iz izreka te sodne odločbe.