Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določilo 108/2 člena ZPP je bilo v času odločanja še v veljavi. Odločitvi kljub temu ni mogoče priznati legitimnosti, ker je z njo poseženo v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva, ki se uresničuje neposredno na podlagi ustave.
Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
: Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks ni popoln, ker mu ni priložena pisna izjava o premoženjskem stanju prosilca in premoženjskem stanju njegovih družinskih članov. Ker je bil predlog podan po odvetniku, od vlagatelja ni zahtevalo njegove dopolnitve, ampak ga je na osnovi 2. odstavka 108. čl. ZPP zavrglo.
Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sklepa. Meni, da se določilo 1. odstavka 108. čl. ZPP, ki govori o nerazumljivi in nepopolni vlogi, ne nanaša na listine oz. priloge. Vloga ni nerazumljiva, če ji listine niso priložene. Pojasnjuje, da je v predlogu podala razloge in navedla tudi to, da bo izjavo predložila naknadno. Sklicuje se na sodno prakso, ki takih vlog ne zavrača. Pritožba je utemeljena.
Z odločbo, št. U-I-200/09-14 z dne 20.5.2010 (Uradni list RS, št. 50/2010) je Ustavno sodišče 2. odstavek 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s katerim prvostopenjsko sodišče utemeljuje svojo odločitev, razveljavilo. Ugotovilo je, da to določilo prekomerno in zato nedopustno posega v ustavno pravico do sodnega varstva, ki je ena od temeljnih človekovih pravic.
Določilo, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, je bilo v času odločanja sicer še v veljavi, vendar odločitvi kljub temu ni mogoče priznati legitimnosti, saj je z njo poseženo v tožnikovo pravico do sodnega varstva. Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave (1. odstavek 15. čl. Ustave RS). Odločitev prvostopenjskega sodišča je treba razveljaviti, da bo o tožnikovem predlogu, ki ga je z izjavo o premoženjskem stanju že dopolnil, mogoče odločiti (3. točka 365. čl. ZPP).
O pritožbi odloča sodnica posameznica na podlagi 366.a. čl. ZPP.
Višje sodišče v Ljubljani je pristojno za reševanje te pritožbene zadeve, ker je bila pristojnost s sklepom začasne predsednice Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 72/2010-63 prenesena iz Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.