Jedro

Sodišče lahko kadar koli popravi napako v imenu, če se s tem ne spreminja identiteta stranke in je nedvoumno jasno, da gre za eno in isto osebo.

Ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je potrebno konkretizirati tako, da se zatrjuje, da so bila plačila opravljena po izdaji izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik in dolžnik sta dolžna kriti vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo sklep o izvršbi I 270/2009 z dne 26. 10. 2009 v imenu dolžnice tako, da ta pravilno glasi A. J. in tako teče izvršilni postopek zoper dolžnico A. J., P. k. ..., C (točka I izreka), zavrnilo ugovor dolžnice (točka II izreka) in odločilo, da krijeta upnik in dolžnica sama vsak svoje stroške pritožbenega (pravilno ugovornega) postopka (točka III in IV izreka).

Dolžnica je zoper točke I, II in III izreka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navedla je, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Celju P 650/2008 z dne 23. 3. 2009, s katero je bilo toženi stranki J. J. naloženo plačilo v višini 1.173,60 EUR s pp. Sklep o izvršbi pa je bil izdan zoper dolžnico A. J. S tem je sodišče prve stopnje poseglo v pravnomočno sodbo. Če je toženka (dolžnica) res A. J., bi bilo potrebno popraviti napako v imenu dolžnice s popravo zamudne sodbe. Tako pa je izpodbijani sklep izdan v nasprotju z izvršilnim naslovom in je potrebno že iz tega razloga ugoditi dolžničini pritožbi. Podredno pa ugovarja tudi zahtevku po višini. Že v ugovoru je namreč navedla, da je kot A. J. povrnila upniku 680,00 EUR ter predlagala svoje zaslišanje in zaslišanje priče I. Z. V zvezi s tem je tudi upnik predlagal svoje zaslišanje, vendar sodišče prve stopnje ni razpisalo razjasnitvenega naroka, da bi ugotovilo dejansko stanje. Upnik ob plačilu osmih obrokov ni izdajal potrdil, kar bi se lahko ugotovilo z zaslišanjem strank in predlagane priče. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, upniku pa naložijo v plačilo ugovorni in pritožbeni stroški z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Upnik je v odgovoru na pritožbo le tej nasprotoval in predlagal njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, zahteval pa je še povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep zoper dolžnico A. J. v nasprotju z izvršilnim naslovom, ki glasi na toženko J. J. Upnik je vložil izvršilni predlog v skladu z izvršilnim naslovom pravilno zoper J. J. oziroma J., kot je kasneje z vlogo z dne 12. 11. 2011 (list. št. ...) ustrezno popravil. Prav tako je dolžnica sprejela sklep o izvršbi na ime J. J., P. k. ..., C. (vročilnica pripeta k list. št. ...). Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu v centralni register prebivalstva (list. št. ...), v skladu s katerim pripada EMŠO ... A. J., P. k. ..., C. in po vpogledu v posojilno pogodbo z dne 19. 9. 2006 (priloga ...), ki sta jo sklenila J. J., EMŠO ... in J. D. in iz katere izhaja na hrbtni strani, da je A. J. priznala podpis na pogodbi, ki jo je podpisala kot J. J., za svojega, ustrezno popravilo sklep o izvršbi z dne 26. 10. 2009 v imenu dolžnice tako, da dolžničino ime pravilno glasi A. J. Pritožbeno sodišče se ob ugotovljenem strinja s sodiščem prve stopnje, da je v obravnavanem primeru nedvoumno jasno, da gre za eno in isto osebo, to je A. J., ki očitno uporablja tudi ime J. J., in da ne gre za zmoto v osebi oziroma se s takšno popravo ne spreminja identiteta stranke, saj tudi pritožnica ni trdila, da bi na naslovu P. k. ..., C. živeli J. J. in A. J., ki bi bili dve različni osebi. Pritožnici pa je še pojasniti, da lahko sodišče (tudi pravdno) v skladu s prvim odstavkom 328. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote.

Prav tako je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dolžničin ugovor in ji posledično naložilo, da krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (II in III točka izreka izpodbijanega sklepa). Njene ugovorne navedbe, da je upniku vrnila precejšen del posojila in sicer 680,00 EUR, kar bi lahko potrdila tudi priča I. Z., se namreč nanašajo na ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave. Dolžnica pa svojih ugovornih trditev ni konkretizirala v smislu citirane določbe, saj ni zatrjevala, da je navedena plačila opravila po izdaji zamudne sodbe (izvršilni naslov), kar je bistvena okoliščina za presojo njenega ugovora po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, saj bi v nasprotnem primeru morala zatrjevana plačila uveljavljati že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje zato pravilno in utemeljeno ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanja stranke in priče I. Z.), saj le ti ne morejo nadomestiti manjkajočih ugovornih navedb.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izpodbijanim sklepom niso pripetile nobene kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je bilo potrebno dolžničino pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov, saj ji upnik le teh ni povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Upnik ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov, saj njegov odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato ti stroški ne pomenijo potrebnih stroškov za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.