Jedro

Za tožbo zaradi molka organa so izpolnjene vse procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1. Pritožba je bila namreč vložena 22. 3. 2016, do danes o njej ni bilo odločeno in je torej dvomesečni rok že potekel, tožnik pa je po izteku tega roka in pred vložitvijo tožbepri drugostopenjskem organu podal novo zahtevo,naj odloči o njegovi pritožbi.

Tožba zaradi molka drugostopenjskega organa je utemeljena. Za odločitev sodišča niti ni pomembno, ali je vloga za izdajo soglasja (o kateri odloča prvostopenjski organ) popolna ali ne. Pomembno je zgolj to, da je bila pritožba zaradi molka prvostopenjskega organa vložena, da o pritožbi, za katero toženka ne trdi, da bi bila pomanjkljiva, ni bilo odločeno in da toženka ni navedla nobenega razloga, zakaj v več letih o njej ni odločila.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se toženi stranki naloži, da v roku 30 dni od vročitve te sodbe izda upravni akt o pritožbi tožeče stranke v zvezi z vlogo za izdajo soglasja za postavitev objektov za oglaševanje v varovalnem pasu ceste z dne 3. 3. 2011.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347, 70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Tožnik vlaga tožbo zaradi molka organa na podlagi 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V njej navaja, da je 3. 3. 2011 vložil vlogo za izdajo soglasja za postavitev objektov za oglaševanje v varovalnem pasu ceste oziroma dovoljenje za oglaševanje na javnem mestu. Organ prve stopnje predlaganega soglasja vse do današnjega dne ni izdal, zato je treba skladno s četrtim odstavkom 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) šteti, da je bila vloga zavrnjena. S tem je tožnik pridobil pravico do pritožbe, ki jo je tudi vložil, in odločitev o pritožbi bi morala biti izdana v dveh mesecih od dneva, ko je drugostopenjski organ (župan) prejel popolno pritožbo. Tožnik ni bil obveščen, da bi bila njegova pritožba nepopolna, zato je rok dveh mesecev začel teči z vložitvijo pritožbe, tj. 22. 3. 2016 in je potekel 22. 5. 2016. Organ druge stopnje kljub poteku več kot sedmih let od vložitve pritožbe o njej do danes še ni odločil. Tega tudi ni storil po prejemu zahteve za izdajo odločbe (zahteva priporočeno poslana 26. 9. 2023 - v sodnem spisu pod A4). Sodišču zato predlaga, naj toženki naloži, da v roku 30 dni od prejema sodbe odloči o njegovi pritožbi z dne 22. 3. 2016, zahteva tudi povračilo stroškov upravnega spora.

2.Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je v septembru 2023 pričela z obravnavo predmetne vloge za izdajo soglasja. Zaradi poteka časa in preveritve, ali se nepremičnine, ki so predmet zahtevanega soglasja, nahajajo v varovalnem pasu občinske ceste, je skladno z določili ZUP tožnika po pooblaščencu povabila na ustno obravnavo. Tožnik je podal prošnjo za preklic in preložitev obravnave. Glede na navedeno toženka o predmetni vlogi še ni odločila z izdajo upravne odločbe. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

3.Nobena od strank sodišču ni sporočila, da bi bilo v upravnem postopku o zahtevku oziroma o pritožbi tekom tega upravnega spora že odločeno.

K I. točki izreka

4.Tožba je utemeljena.

5.Če zakon ne določa drugače, je upravni spor dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (tretji odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Po 28. členu ZUS-1 je v primeru dvostopenjskega upravnega odločanja tožba zaradi molka organa dopustna, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. V tem primeru sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena (drugi odstavek 28. člena ZUS-1). Če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe (četrti odstavek 28. člena ZUS‑1).

6.Tožnik je leta 2011 vložil vlogo za izdajo soglasja za postavitev objektov za oglaševanje v dvostopenjskem upravnem postopku. Zaradi molka organa prve stopnje je 22. 3. 2016 vložil pritožbo, kot da bi bila njegova vloga zavrnjena (glej četrti odstavek 28. člena ZUS-1). 26. 9. 2023 je toženko z izrecno vlogo pozval, da naj o pritožbi odloči v roku sedmih dni, česar pa toženka vse do danes ni storila. Ne o vlogi za izdajo soglasja ne o tožnikovi pritožbi torej do danes ni bilo odločeno, o čemer med strankama ni spora. Podana je torej procesna situacija, ki jo ZUS-1 ureja v drugi povedi četrtega odstavka 28. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom istega člena ZUS-1. Glede na tožbeni predlog, v mejah katerega odloča sodišče (prvi odstavek 40. člena ZUS‑1), tožnik s predmetno tožbo uveljavlja (zgolj) molk organa druge stopnje in sodišču predlaga, naj drugostopenjskemu organu (tj. županu toženke) naloži izdajo odločbe o njegovi pritožbi.

7.Sodišče glede na zgoraj povzeto procesno dejansko stanje ugotavlja, da so v konkretnem primeru za tožbo zaradi molka organa izpolnjene vse procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1. Pritožba je bila namreč vložena 22. 3. 2016, do danes o njej ni bilo odločeno in je torej dvomesečni rok že potekel, tožnik pa je po izteku tega roka in pred vložitvijo tožbe pri drugostopenjskem organu podal novo zahtevo, naj odloči o njegovi pritožbi.

8.Skladno s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 sodišče, če spozna, da je tožba zaradi molka upravičena, tožbi ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari oziroma naloži pristojnemu organu, kakšen akt naj izda, oziroma če odločba ni bila vročena, naloži vročitev odločbe. Ob zgoraj povedanem sodišče ugotavlja, da je do molka drugostopenjskega organa prišlo, zato mora presoditi, ali je kršitev obveznosti pritožbenega organa, da izda in vroči upravni akt v predpisanem roku, upravičena. Če namreč sodišče ugotovi, da je molk organa upravičen, torej da organ iz opravičljivih razlogov upravnega akta ni izdal v predpisanem roku, tožbo zavrne. Tako namreč določa 69. člen ZUS-1. Po prvem odstavku navedene zakonske določbe sodišče v primeru, če je tožba vložena zaradi molka, sodišče pa spozna, da je upravičena, s sodbo tožbi ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda, oziroma če odločba ni bila vročena, naloži vročitev odločbe.

9.Glede razloga za zamudo sodišče ugotavlja, da je toženka v odgovoru na tožbo pojasnila, da je pristopila k reševanju zadeve, da pa je zaradi poteka časa želela tožniku dati možnost, da se o zadevi ponovno izjasni. V ta namen je 20. 10. 2023 tožnika povabila na sestanek, do katerega pa iz razlogov na strani tožnikovega pooblaščenca, ki je na ta dan že imel razpisane druge obravnave, ni prišlo. Sodišče ugotavlja, da je toženka s tem pojasnila, zakaj se ni izvedel sestanek 20. 10. 2023, ne pa tudi, zakaj do danes o zadevi še ni odločila. Toženka torej ni podala utemeljenega razloga za to, da o zadevi še ni odločeno.

10.Po presoji sodišča je tožba zaradi molka drugostopenjskega organa utemeljena. Kot že pojasnjeno, za odločitev sodišča niti ni pomembno, ali je vloga za izdajo soglasja (o kateri odloča prvostopenjski organ) popolna ali ne. Glede na obseg sodne presoje je pomembno zgolj to, da je bila pritožba zaradi molka prvostopenjskega organa vložena, da o pritožbi, za katero toženka ne trdi, da bi bila pomanjkljiva, ni bilo odločeno in da toženka ni navedla nobenega razloga, zakaj v več letih o njej ni odločila.

11.Sodišče je zato v skladu s prej navedenim prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo, da mora v roku 30 dni od vročitve te sodbe izdati upravni akt, s katerim bo odločila o tožnikovi pritožbi, vloženi 22. 3. 2016. Navedeni rok, ki ga je predlagal tožnik, je tudi po presoji sodišča glede na naravo stvari primeren za odločitev, ki jo mora prejeti toženka.

12.Sodišče je na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1 o zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj med strankama ni spora o dejanskem stanju zadeve, sodišče je moralo zgolj presoditi, ali je toženka podala utemeljen razlog, zakaj o pritožbi do danes še ni odločila.

K II. točki izreka

13.Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo in naložilo toženki izdajo upravnega akta, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bilo o zadevi odločeno brez glavne obravnave, tožnik pa je imel v postopku pooblaščenca, ki je odvetnik, mu po drugem odstavku 3. člena Pravilnika pripadajo stroški v znesku 285,00 EUR, povečano za DDV, skupaj 347,70 EUR. Dosojene stroške je toženka dolžna povrniti tožniku v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

14.Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).