Jedro

Dejstvo, da je toženka glavnico dolgovane obveznosti plačala pred izdajo sklepa o izvršbi, na odmero potrebnih pravdnih stroškov ni vplivalo. Kljub temu, da velja, da izvršilni stroški niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko je dolžnik svojo obveznost poravnal, je potrebno upoštevati, da je del dolgovane obveznosti (zakonske zamudne obresti) toženka plačala šele po izdaji sklepa o izvršbi. Glede na višino dolgovane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, pa stroški tožnice ne bi bili nižji, če bi ta predlog za izvršbo vložila le glede (v času izdaje sklepa o izvršbi) neplačanih zakonskih zamudnih obresti. Potrebni pa so bili tudi stroški za dopolnitev tožbe. V kolikor tožnica tožbe na poziv sodišča ne bi dopolnila, bi jo sodišče zavrglo, tožnica pa, glede na načelo uspeha, ne bi bila upravičena do povračila stroškov postopka.

Izrek

-Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni povrniti njene stroške postopka v višini 268 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje

-Toženka je dolžna tožnici v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 96,26 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Obrazložitev

1.Tožnica je dne 10. 9. 2024 vložila predlog za izvršbo zneska 270,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 24. 6. 2024 dalje. Toženka je dne 11. 9. 2024 dolgovano glavnico plačala, zaradi česar je tožnica predlog za izvršbo glede tega zneska isti dan umaknila. Sodišče je dne 12. 9. 2024 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je v celoti dovolilo predlagano izvršbo in odmerilo stroške postopka. Toženka je dne 16. 9. 2024 plačala še zakonske zamudne obresti, zaradi česar je tožnica istega dne tudi v tem delu predlagala utesnitev izvršbe.

2.Toženka je dne 17. 9. 2024 zoper izdani sklep o izvršbi nato vložila ugovor, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek glede že plačane glavnice in zakonskih zamudnih obresti ustavi, v preostalem delu pa se sklep o izvršbi razveljavi, pri čemer bo o tem delu zahtevka odločeno v pravdnem postopku. Po pozivu pravdnega sodišča je tožnica vložila dopolnitev tožbe, v kateri je navedla, da vztraja pri plačilu izvršilnih in pravdnih stroškov. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka) in tožnici naložilo povračilo stroškov toženke v višini 55 EUR (II. točka izreka).

3.Zoper stroškovni del odločitve zaradi zmotne uporabe materialnega prava vlaga pritožbo tožnica in predlaga spremembo sklepa na način, da ji je toženka dolžna povrniti stroške postopka.

4.Navaja, da je sodišče nepravilno uporabilo 1. odst. 154. čl. in 1. odst. 158. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Toženka je dolgovani znesek plačala šele po vložitvi predloga za izvršbo. Takoj po prejemu plačila je tožnica predlog za izvršbo za plačani znesek umaknila, zato ji je toženka dolžna povrniti njene stroške postopka.

4.Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Pritožnica utemeljeno zatrjuje nepravilno uporabo 154. in 158. čl. ZPP, ki sta določbi materialnopravne narave. Utemeljeno navaja, da stroškovna odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

7.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica 8. 1. 2025 tožbo v celoti umaknila, toženka pa je s tem soglašala. Zato je sodišče prve stopnje postopek ustavilo in odločilo o stroških postopka. V obrazložitvi stroškovne odločitve se je oprlo na 1. odst. 158. čl. ZPP, vendar te določbe ni pravilno uporabilo. Ta določba tožnika v primeru umika tožbe zavezuje k povrnitvi stroškov postopka. Izjema pa velja za umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če torej toženec izpolni svojo obveznost in tožnik zaradi tega umakne tožbo (med izpolnitvijo in umikom tožbe pa niso nastali nikakršni stroški zaradi oprave posameznih pravdnih dejanj), je do izpolnitve nastale stroške postopka dolžan kriti toženec. Na pravilo 1. odst. 158. čl. ZPP se je potrebno opreti tudi v primeru, ko tožnik skrči tožbeni zahtevek tako, da vztraja le še pri povrnitvi stroškov postopka. Tudi v takem primeru je stroškovna odločitev odvisna od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.

8.Ta postopek se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, nato pa se je zaradi ugovora toženke nadaljeval kot pravdni postopek (2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)). Gre za enoten postopek, ki se je začel po pravilih izvršilnega postopka in nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. Tožnica je še v okviru izvršilnega postopka svoj predlog za izvršbo glede glavnice in zakonskih zamudnih obresti umaknila nemudoma po izpolnitvi obveznosti s strani toženke. V skladu s 155. čl. in 1. odst. 158. čl. ZPP je posledično upravičena do povrnitve potrebnih stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je plačilo teh stroškov naložilo v breme tožnici, zmotno uporabilo materialno pravo.

9.Tožnica je, ob upoštevanju določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in Odvetniške tarife (OT), upravičena do povrnitve potrebnih stroškov postopka v višini 268 EUR (100 točk za predlog za izvršbo, 200 točk za dopolnitev tožbe, 22 % DDV in 44 EUR za sodno takso). Dejstvo, da je toženka glavnico dolgovane obveznosti plačala pred izdajo sklepa o izvršbi, na odmero potrebnih pravdnih stroškov ni vplivalo. Kljub temu, da velja, da izvršilni stroški niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko je dolžnik svojo obveznost poravnal, je potrebno upoštevati, da je del dolgovane obveznosti (zakonske zamudne obresti) toženka plačala šele po izdaji sklepa o izvršbi. Glede na višino dolgovane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, pa stroški tožnice ne bi bili nižji, če bi ta predlog za izvršbo vložila le glede (v času izdaje sklepa o izvršbi) neplačanih zakonskih zamudnih obresti. Potrebni pa so bili tudi stroški za dopolnitev tožbe. V kolikor tožnica tožbe na poziv sodišča ne bi dopolnila, bi jo sodišče zavrglo, tožnica pa, glede na načelo uspeha, ne bi bila upravičena do povračila stroškov postopka.

10.Ker je sodišče prve stopnje pri stroškovni odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da je toženki naložilo plačilo potrebnih stroškov tožnice v višini 268 EUR, ki ji jih mora povrniti v roku 8 dni (1. odst. 313. čl. v zvezi s 4. odst. 458. čl. ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje (299. čl. Obligacijskega zakonika (OZ)).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 154. čl. in 2. odst. 165. čl. ZPP. Pritožnica je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je toženka dolžna v roku 8 dni (1. odst. 313. čl. v zvezi s 4. odst. 458. čl. ZPP) povrniti pritožbene stroške v višini 96,26 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje (299. čl. OZ).

-------------------------------

1N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, str. 29 in 47.

2Prim. VSL sklep I Ip 201/2023 z dne 1. 3. 2023, sodba I U 306/2011 z dne 7. 6. 2011.

3Prim. VSL sklep I Cpg 753/2019 z dne 28. 11. 2019, VSL Sklep II Cp 2695/2017 z dne 16. 2. 2018.

4Ob upoštevanju tarifne št. 1112 ZST-1.

5Prim. VSL sklep Cpg 1373/93 z dne 14. 2. 1995.

6Višini sodne takse in odvetniške nagrade bi bili enaki tudi, če bi tožnica predlog za izvršbo vložila le glede zakonskih zamudnih obresti.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155, 158, 158/1 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 62, 62/2 Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - tarifna številka 1112 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 299

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.