Jedro

Kolikor naslov dolžnika v izvršilnem predlogu po ustreznih aktivnostih upnika ostane neznan, je pogojeno nadaljevanje postopka s sodelovanjem upnika v smislu določil člena 82/II-4 ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je mogoče le na njegov predlog.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Pritožbeni stroški upnika so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo, ker upnik v danem roku treh mesecev ni sporočil sodišču pravilnega naslova dolžnice oziroma predlagal postavitve začasnega zastopnika. Zoper tak sklep se je pravočasno pritožil upnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je sodišču pravočasno sporočil dolžničin naslov, ki je po podatkih RS Upravne enote Maribor, Oddelka za upravne notranje zadeve, še vedno isti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je pošta, poslana dolžnici, vrnila z oznako "neznan", zato je sodišče prve stopnje poslalo dne 24.09.2001 upniku poziv, naj v roku treh mesecev sporoči nov naslov dolžnice oziroma predlaga postavitev začasnega zastopnika. Upnik je dne 28.12.2001 (pravočasno) sodišču sporočil, da je dolžnica še vedno prijavljena na istem naslovu in predlagal, naj se sodna pošiljka ponovno vroči na navedeni naslov. Sodišče prve stopnje pa temu predlogu ni sledilo, temveč je kljub temu, da je upnik sporočil, da je dolžnica še vedno prijavljena na istem naslovu, izvršbo ustavilo. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena. Upnik je na poziv sodišča reagiral pravočasno in na podlagi njegovega sporočila, da je dolžnica še vedno prijavljena na istem naslovu, sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti izvršbe z razlogom, ker ni sporočil novega naslova oz. predlagal začasnega zastopnika. Prvostopenjsko sodišče bi moralo poskušati ponovno vročiti pošiljko ter v vnovičnem neuspešnem primeru pozvati upnika, naj predlaga ustrezno ravnanje sodišča v smislu določil 11. poglavja Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki predvidevajo način vročanja in aktivnost v zvezi z njim. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče ravnati v skladu z zgoraj navedenim. Pri tem bo pozorno tudi na določila 4. poglavja ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, predvsem 4. točke drugega odstavka 82. člena ZPP, ki predvidevajo v zadevi postavitev začasnega zastopnika toženi stranki (dolžniku), kolikor njeno prebivališče ni znano, pa ta nima pooblaščenca, kar je mogoče le na izrecni predlog nasprotne stranke (upnika) in seveda česar pri slednjem sodišče ne more prisilno doseči. To je v skladu z njegovim interesom in kolikor v brezizhodnem primeru ne bo tako ravnal, po njegovi krivdi v zadevi ne bo videti konca. Pokaže pa se tudi vprašljiva pravilnost v zadevi izdanega sklepa z dne 24.09.2001 na dopolnitev izvršilnega predloga v smislu navedbe pravilnega naslova dolžnice z grožnjo posledic iz petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izvršilnemu predlogu je bilo v zadevi zato, ker je bil sposoben za obravnavo že ugodeno, kolikor pa se sklep o izvršbi ne more vročiti dolžnici, pa gre za vprašanje uporabe že navedenih tovrstnih postopkovnih pravil in kar je očitno v končnih rokah upnika, odvisno pač od tega, kakšne z zakonom predvidene ustrezne aktivnosti ta sodišču predlaga v smeri možnosti nadaljevanja izvršilnega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.