Kdo odloča o objavi fotografij otrok

Datum

05.09.2025

Številka

07121-1/2025/1393

Kategorije

Fotografije kot OP, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Šolstvo, Vrtec

Na podlagi pogostih vprašanj posameznikov, šol in drugih organizacij, ki delajo z otroki, in 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) je Informacijski pooblaščenec pripravil neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem, kdo mora dovoliti objavo fotografij otrok – otrok sam ali starši.

Odgovor na to vprašanje ni enoznačen ter je odvisen predvsem od otrokove starosti in od same narave objave. Dokler je otrok mladoleten, ga praviloma zastopajo starši oziroma skrbniki. Družinski zakonik določa, da starši izvajajo starševsko skrb sporazumno (torej oba starša skupaj) in v skladu s koristjo otroka. Pri tem pa je treba razlikovati med vsakodnevnimi vprašanji, o katerih lahko praviloma odloča tisti starš, pri katerem otrok živi, ter vprašanji, ki lahko bistveno vplivajo na otrokov razvoj. O slednjih morata starša odločati skupaj.

Pravila o varstvu osebnih podatkov pa ne določajo natančno, kdaj je otrok dovolj zrel, da lahko sam poda veljavno privolitev za objavo svoje fotografije. Do dopolnjenega 15. leta otroci še nimajo poslovne sposobnosti in jih v takih zadevah zastopajo starši oziroma skrbniki. Ko pa otrok dopolni 15 let, pridobi omejeno poslovno sposobnost in lahko v določenih primerih tudi sam poda veljavno privolitev. Za sklepanje poslov, ki bistveno vplivajo na otrokovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej, pa je kljub temu potrebno dovoljenje staršev. Iz ene izmed sodnih odločitev na primer izhaja, da se tudi objava fotografij otrok na spletu šteje med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na otrokov razvoj. Vendar pa je v vsakem primeru potrebna presoja glede na konkretne okoliščine, na primer glede na vrsto in vsebino fotografije, kraj in dostopnost njene objave ter kakšne posledice bi lahko imela za otroka.

Na splošno pa velja, da je do 15. leta praviloma potrebna privolitev enega ali obeh staršev (odvisno od okoliščin), po 15. letu pa lahko privolitev poda že otrok sam – razen kadar gre za objavo, ki bi lahko pomembno vplivala na njegov razvoj, kjer je smiselno vključiti tudi starše. Vsekakor pa je nujno, da starša vedno (tudi pred 15. letom) upoštevata tudi voljo otroka. Tudi vsak otrok ima namreč pravico do zasebnosti. To pomeni, da ne bi smela fotografirati otroka ali mladostnika, če ta tega ne želi.

Če pride do neprimerne objave, imajo otroci, ki so dopolnili 15 let, pravico, da sami neposredno zahtevajo umik oziroma izbris fotografije pri upravljavcu spletne strani, šoli ali osebi, ki je fotografijo objavila. Otroci mlajši od 15 let lahko to pravico uveljavljajo preko svojih staršev ali skrbnikov. Za lažje uveljavljanje pravice lahko uporabijo tudi obrazec “Zahteva za izbris osebnih podatkov”, ki je dostopen na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/Zahteva_za_izbris_lastnih_osebnih_podatkov.docx). V vsakem primeru pa se lahko za pomoč ali nasvet obrnejo tudi na druge zaupanja vredne odrasle osebe, na primer svetovalno službo v šoli, zagovornika otrokovih pravic ali center za socialno delo. Če upravljavec fotografije kljub temu ne odstrani, je mogoče vložiti prijavo pri IP (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave). V primerih hujših posegov v zasebnost tako otrok kot mladostnikov pa pride v poštev tudi sodno varstvo ter prijava policiji, kadar bi šlo za kaznivo dejanje.

Več napotkov in primerov lahko najdete v mnenjih IP, dostopnih na: www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2 (kategorije Fotografije kot osebni podatki in Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih) ter v drugih gradivih IP, dostopnih na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/.

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.