Jedro

Tožba, vložena po poteku roka 30 dni od vročitve dokončne odločbe toženca, je prepozna in se zato zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijani sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je računal, da se 30-dnevni rok izteče 21. 4. 2012. Ker pa je bil ta dan sobota, je bil prepričan, da se podaljša na ponedeljek, to je 23. 4. 2012. Zato je tudi tožbo vložil 23. 4. 2012. Tega dne se je tudi obrnil na Službo za brezplačno pravno pomoč, kjer pa je tudi delavka izračunala, da se rok za vložitev tožbe izteče 23. 4. 2012. Tožeča stranka je sedaj ugotovila, da pri računanju roka ni upoštevala, da ima marec 31 dni in da se zato rok izteče 20. 4. 2012 na petek in ne 21. 4. 2012 na soboto. Dodatno pripominja, da je bil pred tem dalj časa na dopustu in je tudi zato čakal na zadnji dan za vložitev tožbe. Ker gre za očitno pomoto pri računanju roka, tožnik meni, da bi jo sodišče moralo upoštevati kot pravočasno, saj bo v nasprotnem primeru onemogočen pri uveljavljanju svojih pravic in bodo kršene tudi njegove ustavne pravice. V odločbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 12. 11. 2008 je bila napačno upoštevana plača zadnjega delodajalca in je nadomestilo po zadnji ne v celoti izkoriščeni odločbi. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sklep ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje: Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilna prepričljiva dejanska ugotovitev, da je tožnik tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 7. 3. 2012 vložil 23. 4. 2012. To pa je že po izteku 30-dnevnega roka za njeno vložitev.

Iz originalne povratnice, ki jo je pridobilo sodišče prve stopnje, je jasno razvidno, da je tožnik izpodbijano odločbo osebno prejel 21. 3. 2012. Rok za vložitev tožbe je tako začel teči 22. 3. 2012 in se iztekel v petek 20. 4. 2012. Najkasneje 20. 4. 2012 bi tožnik osebno na sodišču ali priporočeno po pošti moral vložiti tožbo, da bi se v skladu z določbo 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) štela za pravočasno. Sklicevanje na očitno pomoto pri računanju roka in da se je pri računanju zmotila tudi delavka pri Službi za brezplačno pravno pomoč, je neutemeljeno. Enako je neutemeljeno navajanje, da je bil tožnik pred tem dalj časa na dopustu in je zato čakal na zadnji dan za vložitev tožbe. Tako prošnjo za brezplačno pravno pomoč kot tudi tožbo, bi lahko tožnik vložil že takoj po prejemu odločbe, še posebej, če je vedel, da bo dalj časa na dopustu. Razen tega pa je v odločbi, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, bil naveden pravilen pravni pouk.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in hkrati v skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 163. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.