Jedro

Za obstoj navadne škode mora priti do zmanjšanja premoženja, česa takega pa sam račun ne dokazuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo terjatev tožeče stranke v znesku 48.511,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka) in terjatev tožene stranke v znesku 2.333,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 3. 2014 do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstojijo terjatve tožene stranke v znesku: 21.835,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2014 dalje do plačila; 691,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2014 dalje do plačila: 12.848,61 EUR (III. točka izreka). Ugotovljene terjatve iz I. in II. točke izreka sodbe je medsebojno pobotalo za znesek 2.333,38 EUR (IV. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 35192/2014 z dne 19. 3. 2014 je delno ohranilo v veljavi v 1. točki izreka za znesek 46.474,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 3. 2014 dalje do plačila in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje od vročitve sklepa o izvršbi toženi stranki do plačila, v presežku, tj. za znesek 2.037,33 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa je citirani sklep razveljavilo in v tem delu zahtevek tožeče stranke zavrnilo (V. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki v roku 15 dni povrne pravdne stroške v znesku 2.267,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja kršitev drugega odstavka 214. člena ZPP. Zatrjevanje tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da ji tožeča stranka ni predložila s strani nadzora potrjene gradbene knjige (in v zvezi s tem predložen dopis z dne 27. 1. 2014) namreč v ničemer ne negira trditve tožeče stranke, da je toženi stranki 23. 10. 2013 izročila gradbeno knjigo v potrditev gradbenemu nadzoru. Sodišče prve stopnje je zato to dejstvo pravilno štelo za priznano.

6. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da do končnega obračuna ni prišlo iz razlogov na strani tožene stranke oziroma, da je tožena stranka sama povzročila zamudo. Kajti tako, kot bi bil gradbeno knjigo dolžan potrditi nadzor (pa je ni, ker mu je tožena stranka ni predložila v potrditev(1)), jo je bila v skladu s 13. členom Pogodbe dolžna potrditi tožena stranka, še pred tem pa preveriti vgrajene količine, saj je to nujni pogoj za potrditev (in so neutemeljene navedbe pritožnice, da sama ni bila dolžna opraviti preverbe). Nič od navedenega pa tožena stranka ni storila, zato sodišče prve stopnje njenemu ugovoru o nezapadlosti terjatev utemeljeno ni sledilo.

7. Glede v pobot uveljavljane terjatve zaradi škode, ki naj bi toženi stranki nastala zaradi zamude tožeče stranke pri izvedbi del, pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je bil ugovor tožene stranke pavšalen in zato pravno neupoštevan. Tožena stranka namreč ni podala nobenih navedb o tem, kdaj bi morala biti dela dokončana, niti koliko časa naj bi trajala zamuda. Prav tako tožena stranka ni dokazala, da je škodo, ki jo iz tega naslova uveljavlja v pobot, dejansko plačala svojemu naročniku (zgolj predložitev računa ne zadošča, saj mora za obstoj navadne škode priti do zmanjšanja premoženja, česa takega pa sam račun ne dokazuje). Ker torej tožena stranka že temeljne postavke odškodninske odgovornosti (škode) ni izkazala, je odločitev sodišča prve stopnje že iz tega razloga pravilna in katere pritožnica zgolj s ponavljanjem navedb, ki jih je podala v postopku na prvi stopnji, ne more izpodbiti.

8. Enako velja glede stroška geodetskega posnetka, saj tudi tega stroška tožena stranka po višini ni izkazala (tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, da je v pobot stavljeni račun dejansko plačala izvajalcu geodetskih storitev). Posledično se pritožbeno sodišče do navedb pritožnice, da bi bila ta strošek dolžna kriti tožeča stranka, kot pravno neodločilnih, ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Glede zadržanja 10% sredstev od pogodbene vrednosti pritožnica ne navaja nobenih relevantnih razlogov, ki bi vzbudili dvom v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, temveč le pavšalno vztraja, da ji neizročitev menice daje upravičenje, da zadrži 10% pogodbene vrednosti. Slednje pa ne drži, saj, kot ji je pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožena stranka za takšno postopanje nima pravne podlage.

10. Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni pripomogel k reševanju pritožbe in je bil zato nepotreben (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Tožena stranka sicer v pritožbi navaja, da je bila predložitev knjige nadzoru v skladu s 13. členom Pogodbe dolžnost tožeče stranke, kar pa je prepozno (tožena stranka te navedbe prvič podaja šele v pritožbi, in ne že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kot to protispisno navaja pritožnica), pa tudi sicer neutemeljeno (v 13. členu Pogodbe je določeno zgolj, da je s strani naročnika (tožene stranke) in nadzora potrjena gradbena knjiga podlaga za pripravo situacije, na nobenem mestu pa ni določen vrstni red glede potrditve, niti katera stranka bi morala gradbeno knjigo predložiti nadzoru).