Jedro

S smrtjo fizične osebe sposobnost biti stranka preneha. Smrt stranke po zaključku glavne obravnave oziroma po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, ima vpliv med drugim tudi na vprašanje procesnega nasledstva. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo do njega ne more priti.

S smrtjo osebe preneha materialnopravno razmerje, ki naj bi se uredilo v nepravdnem postopku. Osebni status osebe predstavlja nepodedljivo materialnopravno razmerje, ki ga dediči umrle osebe ne morejo nadaljevati, niti nadaljevati postopka, če oseba med postopkom umre.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo in predlagateljici naložilo v plačilo stroške postopka.

2. Predlagateljica je vložila zoper sklep pritožbo. Izpodbija ga iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se njenemu predlogu v celoti ugodi in nasprotnega udeleženca postavi pod skrbništvo. Podredno se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec po svoji pooblaščenki. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka. Zakoniti udeleženec (CSD) je na poziv sodišča odgovoril, da ne namerava vložiti odgovora na pritožbo. Udeleženka A. A. odgovora na pritožbo ni vložila.

4. Predlagateljica je 29. 8. 2023 zaprosila za prednostno reševanje zadeve in nujno hitro odločitev.

5. Pritožbeno sodišče je 30. 8. 2023 preko sodišča prve stopnje prejelo obvestilo pooblaščenke nasprotnega udeleženca o smrti nasprotnega udeleženca z izpisom iz matičnega registra o smrti, iz katerega izhaja, da je nasprotni udeleženec umrl 21. 8. 2023. 6. Pritožba ni dovoljena.

7. Preden sodišče prične z vsebinsko obravnavo rednega pravnega sredstva, mora opraviti presojo, ali je pravno sredstvo dopustno. Preizkusiti mora, ali izpolnjuje formalne procesne predpostavke, to je, če je pravno sredstvo pravočasno, popolno in dovoljeno. Na navedene predpostavke mora paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da niso podane, pravno sredstvo zavrže. 8. Prva od procesnih predpostavk je obstoj stranke. Obstajati mora ob vložitvi pritožbe in v času odločanja pritožbenega sodišča. Od njenega obstoja je odvisna dopustnost zahteve za pravno varstvo. S smrtjo fizične osebe sposobnost biti stranka preneha. Smrt stranke po zaključku glavne obravnave oziroma po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, ima vpliv med drugim tudi na vprašanje procesnega nasledstva. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (določbe 57. do 70. člena ZNP-11) do njega ne more priti. Subjekt postopka v materialnem smislu je namreč lahko le oseba, o kateri se vodi postopek. Samo ta je materialni udeleženec postopka, hkrati pa tudi formalni udeleženec postopka (21. in 57. člen ZNP-1). Postopek je namenjen varstvu njene osebnosti in morebitni potrebni spremembi njenega osebnega statusa. S smrtjo osebe preneha materialnopravno razmerje, ki naj bi se uredilo v nepravdnem postopku. Osebni status osebe predstavlja nepodedljivo materialnopravno razmerje, ki ga dediči umrle osebe ne morejo nadaljevati, niti nadaljevati postopka, če oseba med postopkom umre. Ker procesnega nasledstva ni, ne pride v poštev prekinitev postopka oziroma nadaljevanje postopka z dediči, ampak se postopek ustavi.2

9. Glede na sporočilo pooblaščenke umrlega nasprotnega udeleženca in sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec med pritožbenim postopkom umrl, se izkaže, da je pritožba pritožnice nedovoljena. Pomanjkanja procesne predpostavke – obstoja stranke - ni mogoče odpraviti. Gre za pomanjkljivost, ki onemogoča kakršnokoli nadaljevanje postopka in je že zaradi teh okoliščin treba pritožbo zavreči (primerjaj: peti odstavek 81. člena ZPP3 v zvezi z 42. členom ZNP-1). S smrtjo nasprotnega udeleženca, ki bi mu bilo namenjeno predlagano skrbništvo, da bi se varovala njegova osebnost, pravice in koristi, pa je odpadel tudi pravni interes pritožnice (predlagateljice) za pritožbo. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Če odpade po vložitvi pritožbe, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena4. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

10. Pritožbe zaradi zavrženja ni treba vsebinsko obravnavati in pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe ne bo odgovarjalo.

11. Odločanje o stroških pritožbenega postopka je zaradi smrti nasprotnega udeleženca odpadlo. Ker sodišče zaradi nepodedljivosti razmerja ne more več odločati o glavnem zahtevku, tudi ne more odločiti o stroških, ki so odvisni od glavnega zahtevka, kadar se o njih odloča po načelu uspeha v postopku5, kar lahko velja tudi v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (70. člen ZNP-1).

1 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019. 2 prim. Galič, v: Pravdni postopek s komentarjem, I. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, stran 325. 3 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami. 4 Zobec, J., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, III. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 361. 5 Rijavec, V., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, II. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 288.