Jedro

Pritožbeno sodišče je izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo, saj po 2. odstavku 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.

Izrek

1. Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 27504/2008 z dne 21. 5. 2008 v 1. in 3. točki izreka v veljavi (1. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati znesek 122,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2007 dalje do plačila (2. točka izreka sodbe). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati nadaljnje stroške postopka v znesku 995,18 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi obrestmi (3. točka izreka sodbe). Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe.

Zoper sodbo in sklep se je pravočasno, iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pritožila drugotožena stranka (1. in 3. točka 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 27504/2008 z dne 21. 5. 2008 v 1. in 3. točki izreka razveljavi, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov celotnega postopka, oziroma podredno, da izpodbijana sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom 2. odstavka 350. člena ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

Glede sodbe sodišča prve stopnje Izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP, po ugotovitvah, da tožena stranka, ki je bila pravilno vabljena na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, na narok ni pristopila, ter da so podani vsi pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP za izdajo zamudne sodbe. Ugovorov, ki jih je tožena stranka podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, sodišče ni upoštevalo, kar je bilo, glede na v trenutku izdaje izpodbijane sodbe veljavni 2. odstavek 282. člena ZPP, pravilno. Vendar pa je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-164/09 z dne 4. 2. 2010 ugotovilo protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP, zaradi česar je to zakonsko določbo razveljavilo. Ustavno sodišče v odločbi ni navedlo, kdaj začne razveljavitev učinkovati. Zato začne skladno s 43. členom Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Citirana odločba je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 12/2010 dne 19. 2. 2010, torej je začela razveljavitev učinkovati 20. 2. 2010. Skladno s 44. členom ZUstS pa se del zakona, ki ga Ustavno sodišče RS razveljavi, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na navedeno je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti, saj ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo po 2. odstavku 282. člena ZPP. Podana je uradoma upoštevna procesna kršitev absolutne narave po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, zato je moralo pritožbi v tem delu ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odločiti ob upoštevanju trditvene podlage tožeče in tožene stranke, torej izvesti dokazni postopek skladno s predlogi strank.

Glede sklepa sodišča prve stopnje V skladu s 184. členom ZPP lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. V skladu s 185. členom ZPP pa je za spremembo, potem ko je tožba vročena toženi stranki potrebna njena privolitev, vendar lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo z dne 29. 1. 2009 tožbo spremenila, in sicer tako, da je tožbeni zahtevek zvišala za znesek 122,40 EUR. Pritožnik sodišču prve stopnje očita, da ga nikoli ni izrecno pozvalo, naj se izjasni, ali se s spremembo tožbe strinja. Po mnenju pritožnika bi to sodišče prve stopnje moralo storiti, še posebej upoštevaje dejstvo, da tožena stranka v času spremembe tožbe ni imela pooblaščenca. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je vlogo tožeče stranke „dopolnitev tožbe, sprememba tožbe in 1. pripravljalni spis“ dne 20. 2. 2010 toženi stranki vročilo v odgovor (vročilnica pripeta k list. št. 23), toženi stranki dalo možnost, da se izjavi tudi o predlagani spremembi tožbe. Po mnenju pritožbenega sodišča sodišču prve stopnje tožene stranke ni potrebno izrecno pozvati, naj se o predlagani spremembi tožbe izjavi. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje tožena stranka v svojih vlogah, ki so sledile pripravljalni vlogi tožnika, v kateri je predlagal spremembo tožbe, spremembi tožbe ni nasprotovala. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa zapisalo, da je zvišanje tožbenega zahtevka dopustno tudi iz razloga, ker je smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama. Iz tega smiselno sledi, da bi sodišče prve stopnje skladno s 1. odstavkom 185. člena ZPP, četudi bi tožena stranka spremembi tožbe nasprotovala, le-to dovolilo. Odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi spremembe tožbe se ob povedanem izkaže za pravilno, zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).