27. 7. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude družbe Sabod, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Boštjan Rejc, odvetnik v Ljubljani, na seji 27. julija 2015

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 3176/2011-2401 z dne 5. 7. 2013 v zvezi z odločbo Carinske uprave RS, Carinski urad Ljubljana, št. 4290-138/2009-5/1100-018 z dne 27. 7. 2011 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. točke prvega odstavka 74. člena in drugega odstavka 24. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 40/09, 9/11) se zavrže.

3.Pobudnica oziroma pritožnica nosi sama svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnica vlaga ustavno pritožbo v zadevi prekrška. Izpodbija odločbo carinskega organa, s katero je bila spoznana za odgovorno za prekršek iz 2. točke prvega odstavka 74. člena Zakona o carinski službi (v nadaljevanju ZCS-1) in ji je bila izrečena globa v znesku 4.200 EUR, ter sodbo, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za sodno varstvo. Uveljavlja kršitev 2., 14., 22., 23., 25., 28. in 29. člena Ustave ter 6. in 7. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Meni, da gre v njenem primeru za odločanje o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Pritožnica hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. točke prvega odstavka 74. člena in drugega odstavka 24. člena ZCS-1. Zatrjuje, da sta ti določbi v neskladju z zahtevo lex certa iz prvega odstavka 28. člena Ustave.

Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Pritožnica predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS. Po tej določbi bi šlo za posebej utemeljen primer, če bi šlo za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Vendar pritožnica tega pogoja ni izkazala. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

Izpodbijane določbe ZCS-1 so po vložitvi pobude prenehale veljati.[1] Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise, na podlagi 47. člena ZUstS pa lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti.

Izpodbijane določbe niso učinkovale neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.

Pobudnica je pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb utemeljevala z ustavno pritožbo, vloženo zoper sodno odločbo, ki temelji na izpodbijanih zakonskih določbah ZCS-1. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena (1. točka izreka). Glede na to morebitna razveljavitev oziroma ugotovitev protiustavnosti izpodbijanih določb v zadevi pobudnice ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebno utemeljeni razlogi. Takih razlogov pobudnica oziroma pritožnica ne navaja. Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena, tretjega odstavka 25. člena, prvega odstavka 34. člena ter prvega ostavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]ZCS-1 je prenehal veljati z dnem uveljavitve Zakona o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14 – ZFU), ki velja od 12. 4. 2014 in se uporablja od 1. 8. 2014.