Jedro

Predlagatelju ni bilo potrebno priložiti zemljiškoknjižne listine, ki jo omenja pritožba in je ta navedba neutemeljena, je pa predlagatelj priložil izjavo iz 3. odst. 38. čl. ZZelP, iz katere izhaja, da sta omenjeni parceli del javne železniške infrastrukture, ki je grajeno javno dobro v lasti države. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so bili izpolnjeni vsi pogoji za vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba vložene pritožbe.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep zemljiškoknjižne referentke Dn.št. 536/2002 z dne 11.6.2002 v veljavi tudi v delu, ki se nanaša na parcelni št. 1550/5 in 1550/6, vpisani v vložni št. 162 k.o. I. B. v (novi) lasti javno dobro - javna železniška infrastruktura, do celote.

Proti temu sklepu se pravočasno, po svojem pooblaščencu zaradi kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje nasprotna udeleženka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in predlog v delu, ki se nanaša na parcelno št. 1550/5 in 1550/6 vložna št. 162 k.o. I. B., zavrne. Navaja, da je predlagatelj predlagal vpis javnega dobra javne železniške infrastrukture na nepremičninah, ki niso javna železniška infrastruktura, saj ne ustrezajo definiciji javne železniške infrastrukture v smislu Zakona o železniškem prometu. Zemljiškoknjižni lastnik - pritožnik je ugovoru predložil dokaz za to, da omenjeni nepremičnini nista del javne železniške infrastrukture. Za ugoditev predlogu niso bile predložene ustrezne listine. Zakon, ki ga navaja sklep zemljiškoknjižnega referenta kot podlago predloga in za vpis določa samo pojem javne železniške infrastrukture. Ti nepremičnini pa ne ustrezajo pojmu javne železniške infrastrukture, kar je razvidno tudi iz evidenc, ki sta jih skupno sestavila predlagatelj vpisa in pritožnik. Predlagatelj predlogu ni priložil zemljiškoknjižne listine, iz katere bi izhajalo, da so navedene nepremičnine javna železniška infrastruktura. Tega ni storil niti v zvezi z ugovorom. Sodišče pa sploh ni navedlo kaj je predlagatelj odgovoril na ugovor. Izpodbijani sklep ni zakonit in ne more biti podlaga za odvzem lastninske pravice.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ponavlja navedbe, ki jih je podal že v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke. Do teh navedb se je sodišče prve stopnje v pobijanem sklepu izreklo, jih obrazloženo zavrnilo, z razlogi sodišča prve stopnje pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. Zakon o železniškem prometu (ZZelP - Uradni list RS 92/99 z dne 12.11.1999) v svojem 38. čl. določa, da se zemljišče, ki je bilo do začetka veljavnosti tega zakona že uporabljeno za gradnjo javne železniške infrastrukture, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot javno dobro - javna železniška infrastruktura, vpiše v zemljiško knjigo na poseben vložek kot javno dobro - javna železniška infrastruktura - po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost (1. odst.). Predlogu za zemljiškoknjižni vpis lastništva javne železniške infrastrukture novi lastnik ali njegov pooblaščenec priloži pisno izjavo o pridobitvi lastninske pravice po tem zakonu (3. odst.). Predlagatelju torej ni bilo potrebno priložiti zemljiškoknjižne listine, ki jo omenja pritožba in je ta navedba neutemeljena, je pa predlagatelj priložil izjavo iz 3. odst. 38. čl. ZZelP, iz katere izhaja, da sta omenjeni parceli del javne železniške infrastrukture, ki je grajeno javno dobro v lasti države. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so bili izpolnjeni vsi pogoji za vpis v zemljiško knjigo (86. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK, Uradni list RS 33/95). Listine, priložene ugovoru (ki so po mnenju pritožbenega sodišča tudi pomanjkljive), je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo in pobijane odločitve ne morejo omajati. V zvezi s pritožbenimi navedbami je omeniti še, da je ugovor zoper sklep enostransko pravno sredstvo in odgovor nanj v zakonu ni predviden. Predlagateljica je predložila dokaz, da sta nepremičnini, ki sta predmet pritožbe, del javne železniške infrastrukture (izjava), zato tudi pritožbeni očitki, da tega ni storila, ne držijo.

Upoštevaje zgoraj navedene razloge je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo pobijani sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa odločilo še o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2. tč. 95. čl. ZZK). Določbe ZZK so bile uporabljene na podlagi določbe 1. odst. 264. čl. ZZK-1 (Uradni list RS št. 58/03).