Jedro

Iz citirane zakonske dikcije nedvoumno jasno izhaja, da se izvršba odloži le na podlagi predloga dolžnika in ne po uradni dolžnosti, kot je to sicer mogoče v situacijah iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Navedeno pomeni, da je dolžnik tisti, ki mora v predlogu za odlog izvršbe navesti vsa dejstva, na katera opira predlog in predlagati tudi dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Dolžnik je odgovoren, da priskrbi ustrezno trditveno podlago in sodišče lahko praviloma opre svojo odločbo samo na dejstva, ki jih je navedel dolžnik.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrne.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

III.Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 406,50 EUR v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku 8-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1.S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do konca revizijskega postopka, ki ga je dolžnik predlagal zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 118/2024 z dne 14. 6. 2024 (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da upnik sam krije stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka).

2.Proti temu sklepu se upnik pravočasno pritožuje. Meni, da je sklep nepravilen in nezakonit. Povzema vsebino predloga dolžnika za odlog izvršbe in utemeljitev sodišča prve stopnje. Opozarja, da dolžnik sploh ni navajal, da naj bi mu nastala škoda s tem, da dolžnik v primeru uspeha z vloženo revizijo in upnikovega izbrisa iz sodnega registra po zaključku stečajnega postopka od upnika ne bo mogel več terjati povračila v izvršbi neupravičeno plačanih sredstev. Ravno to je bil glavni razlog za ugoditev predlogu za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je namreč domnevno škodo, ki jo je dolžnik navajal v predlogu za odlog, to je blokada TRR, kar naj bi dolžniku onemogočalo redno poslovanje in plačevanje stroškov, ocenilo zgolj kot posledico izvršbe in zaključilo, da to ni škoda, ki bi terjala odlog izvršbe. Očita, da si je sodišče prve stopnje razlog, da naj bi dolžniku lahko nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda s tem, da dolžnik po izbrisu upnika iz sodnega registra po zaključku stečajnega postopka od njega ne bi mogel več terjati povračila izterjevanega zneska, izmislilo samo in ocenilo, da naj bi šlo za utemeljen razlog za odlog izvršbe. Izpostavi, da iz zakona in tudi same narave izvršilnega postopka izhaja, da je dolžnik tisti, ki je dolžan navajati in tudi izkazati razloge, ki bi lahko pripeljali do odloga izvršbe, ne pa, da sodišče kar samo po uradni dolžnosti išče nekakšne razloge in na podlagi teh izvršbo odloži. Sklep je nezakonit tudi zato, ker se upnik ni imel možnosti izreči o tem domnevnem razlogu. Trdi, da glede na fazo stečajnega postopka ni nikakršne možnosti, da bi se postopek končal pred odločitvijo o reviziji, ki jo je vložil dolžnik. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter naložitev upnikovih stroškov v plačilo dolžniku, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba je delno utemeljena.

K I. točki izreka sodišča prve stopnje:

5.Pregled zadeve pokaže, da je dolžnik v predlogu za odlog izvršbe in dopolnitvi le-tega odlog izvršbe utemeljeval z obstojem objektivne okoliščine, to je dopuščeno oziroma vloženo revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 118/2024 z dne 14. 6. 2024 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 295/2021 z dne 12. 9. 2023, na podlagi katere upnik v tem izvršilnem postopku uveljavlja vračilo stroškov pravdnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 295/2021 z dne 18. 7. 2024 ter z obstojem kumulativno zahtevanih subjektivnih okoliščin, to je nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, ki bi jo pretrpel s takojšnjo izvršbo, in sicer blokiran TRR, kar mu onemogoča poslovanje, prav tako tudi redno plačevanje obveznosti, nenazadnje tudi stroškov, ki jih ima s sodnimi postopki. Posledično mu je onemogočen dostop do sodišča in nezmožnost učinkovitega zastopanja preko odvetnikov.

6.S temi navedbami in predlaganimi ter priloženimi dokazi1 je dolžnik uveljavljal odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi citiranega določila lahko sodišče na dolžnikov predlog odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku ter če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložil izredno pravno sredstvo.

7.Iz citirane zakonske dikcije nedvoumno jasno izhaja, da se izvršba odloži le na podlagi predloga dolžnika in ne po uradni dolžnosti, kot je to sicer mogoče v situacijah iz drugega odstavka 71. člena ZIZ.2 Navedeno pomeni, da je dolžnik tisti, ki mora v predlogu za odlog izvršbe navesti vsa dejstva, na katera opira predlog in predlagati tudi dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Dolžnik je odgovoren, da priskrbi ustrezno trditveno podlago in sodišče lahko praviloma3 opre svojo odločbo samo na dejstva, ki jih je navedel dolžnik.

8.V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče utemeljilo nastanek nenadomestljive škode s stečajnim postopkom nad upnikom in oceno, da dolžnik v primeru uspeha z vloženo revizijo in upnikovega izbrisa iz sodnega registra po zaključku stečajnega postopka od upnika ne bi mogel več terjati povračila v izvršbi neupravičeno plačanih sredstev, s čimer bi bila povzročena škoda (6. točka obrazložitve), torej z okoliščinami, ki jih dolžnik ni navajal v predlogu za odlog izvršbe in z njimi ni utemeljeval odloga izvršbe. Kot utemeljeno očita pritožba, je sodišče prve stopnje v nasprotju z zahtevo iz prvega odstavka 71. člena ZIZ neupravičeno upoštevalo okoliščine, ki jih dolžnik ni z ničemer zatrjeval. S tem je prekoračilo svoje pristojnosti in pooblastila. Posledično je odločitev o odlogu, ki jo je oprlo na te subjektivne okoliščine, neutemeljena. Sodišče sicer mora po uradni dolžnosti paziti na dejstvo stečaja, saj z njegovo uvedbo prenehajo zakonita in statutarna pooblastila zastopnikov pravne osebe. Vendar to ne pomeni, da sodišče zaradi dejstva stečaja samo ugotavlja, ali bo imel ta za posledico nastanek škode, ki je varovana v prvem odstavku 71. člena ZIZ, kot je to storilo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru.

9.Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do subjektivnih okoliščin, ki jih je navajal dolžnik. Zaključilo je, da dolžnikove navedbe glede blokade TRR ne predstavljajo škode, ki bi terjala odlog izvršbe (9. točka obrazložitve). Gre namreč za posledice nastale zaradi same realizacije izvršbe in ta ne predstavlja škodo iz prvega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje pritrjuje takemu zaključku, pri čemer pravilnost in zakonitost dodatno utemeljuje s tem, da je dolžnik verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode izkazoval s tem, da zaradi blokade TRR računa ne more poslovati, prav tako mu je onemogočeno plačevanje obveznosti in stroškov, nenazadnje nezmožnost učinkovitega zastopanja preko odvetnikov. Iz navedenega izhaja, da je cilj dolžnika, da z odlogom izvršbe doseže deblokado TRR in sprostitev zarubljenih sredstev na njegovem TRR. Takšnega cilja pa dolžnik s predlaganim odlogom ne more doseči. Po devetem odstavku 141. člena ZIZ je namreč treba v primeru, ko je izvršba odložena na predlog dolžnika, izločiti ustrezen znesek sredstev (v postopku izterjevani znesek) za ohranitev vrstnega reda pri poplačilu terjatve. Z odlogom izvršbe tako dolžnik nastanka nenadomestljive škode, ki jo zatrjuje v predlogu za odlog izvršbe, ne more preprečiti. Ker je namen odloga prav v preprečitvi nastanka škode iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, predlog dolžnika tudi glede na navedeno ni utemeljen.

10.Sodišče druge stopnje je po navedenem pritožbi v tem delu ugodilo in prvostopenjsko odločitev o odlogu izvršbe spremenilo ter predlog dolžnika za odlog izvršbe na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo (I. točka izreka tega sklepa).

K II. točki izreka prvostopenjskega sklepa:

11.Odgovor na predlog za odlog izvršbe ni obvezen. Stroški, nastali s to vlogo, se zato presojajo glede na potrebnost te vloge za postopek izvršbe.

12.Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da v konkretni zadevi, ko je upnik zgolj pojasnil svoje stališče do navedb v predlogu dolžnika za odlog izvršbe, njegov odgovor ni bil nepogrešljiv za prvostopenjsko odločitev. Stroške odgovora mu zato utemeljeno ni priznalo.

13.Ker odločitev ni obremenjena s kršitvami, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje stroškovno odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14.Upnik je s pritožbo uspel glede odločitve o glavni stvari, zato mu je priznati pritožbene stroške v naslednjem obsegu: za pritožbo 600 točk (7. točka tarifne številke 31 Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT) in materialne stroške 12 točk (tretji odstavek 11. člena OT) ter 132 točk za 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT), kar glede na vrednost točke o,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 341,50 EUR. Prav tako je upniku priznati stroške sodne takse za pritožbo v višini 65,00 EUR (tarifna številka 4032 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah). Skupno je tako upniku priznati 406,50 EUR. Te stroške je upniku dolžan povrniti dolžnik v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku paricijskega roka do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.

-------------------------------

1Dolžnik je v dopolnitvi med drugim predložil listine o dopuščeni in vloženi reviziji.

2Sodišče sme (tudi) po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če gre za izvršbo na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine; v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, in gre za socialno šibkega dolžnika; v primeru kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa; iz drugih posebno upravičenih razlogov.

3Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati, vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo (drugi odstavek 7. člena Zakona o pravdnem postopku).