Jedro

Tožniku je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, ker je bilo ugotovljeno, da pri njem obstaja psihična motnja kverulantske paranoje, ki med drugim izključuje tožnikovo sposobnost ocene, ali bi bila sprožitev konkretnega sodnega postopka v njegovo korist. V takšnem primeru za pravilno zaščito resničnih interesov osebe skrbi postavljeni skrbnik - v obravnavani zadevi skrbnik za posebni primer, ki ima zato pravico in dolžnost, da v konkretnem primeru presodi, ali je določeno dejanje potrebno in smiselno za varstvo tožnikovih pravic.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je na to sodišče vložil tožbo v upravnem sporu, iz katere izhaja, da se ne strinja z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 12007-23/2015/6 z dne 27. 5. 2016 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba), in tudi ne z odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Piran, št. 1221-54/2014 z dne 22. 5. 2015 (v nadaljevanju prvostopenjska odločba). S slednjo je bilo odločeno, da se tožnik (ker mu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, št. N 22/2013 z dne 16. 10. 2014, delno odvzeta poslovna sposobnost) postavi pod skrbništvo (1. točka izreka), da bo nalogo skrbnika opravljal CSD Piran (2. točka izreka), da je skrbnikova naloga, da zastopa tožnika ter ščiti njegove pravice in koristi pri vlaganju aktov pred pravosodnimi organi in organi pregona (policija in tožilstvo) ter v njegovem imenu nastopa pred pravosodnimi organi in organi pregona na aktivni in pasivni strani (3. točka izreka), da je na drugih področjih tožnik sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi (4. točka izreka), da je skrbnik upravičen do povračila upravičenih stroškov v zvezi z izvajanjem skrbniške dolžnosti in do ustrezne nagrade, če ob potrditvi skrbniškega poročila tako določi CSD (5. točka izreka), da se postavitev pod skrbništvo zaznamuje v rojstni matični knjigi in v zemljiški knjigi pri nepremičninah tožnika (6. točka izreka) in da v postopku izdaje te odločbe niso nastali posebni stroški (7. točka izreka). Drugostopenjski organ je s svojo odločbo ob reševanju tožnikove pritožbe odločil, da se 3. točka izreka prvostopenjske odločbe dopolni z navedbo, da ima skrbnik pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki je že star petnajst let (1. točka izreka), odpravil je 5. in 6. točko izreka prvostopenjske odločbe (2. točka izreka), v ostalem delu pa pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil prvostopenjsko odločbo (3. točka izreka) ter odločil še, da stroškov v postopku ni bilo (4. točka izreka). Tožnik se, kot rečeno, z odločitvijo ne strinja. V tožbi opisuje krivice oziroma nepravilnosti, ki jih je storilo Okrajno sodišče v Piranu, dodaja, da je bil tudi celotni nepravdni postopek, v katerem mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, vse do Vrhovnega sodišča RS, nezakonit in nepravičen, ter opisuje svoje številne sodne postopke in posledice, ki jih ima zaradi njih. V tožbi sodišču predlaga, da obnovi nepravdni postopek glede odvzema poslovne sposobnosti ter razveljavi drugostopenjsko odločbo (v 1., 2. in 3. točki izreka) in prvostopenjsko odločbo (v 1., 2., 3., 5. in 6. točki izreka).

2. Sodišče je odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa, iz naslednjih razlogov:

3. Po zakonu mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporabljajo za tista vprašanja postopka v upravnem sporu, ki v ZUS-1 niso urejena.

4. Iz podatkov oziroma listin upravnega spisa izhaja, da je bila tožniku s sklepom Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, št. N 22/2013 z dne 16. 10. 2014, ki je postal pravnomočen 13. 2. 2015, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za samostojno vlaganje aktov pred pravosodnimi organi in organi pregona (policija, tožilstvo) ter za samostojno nastopanje pred pravosodnimi organi (na aktivni in pasivni strani) in pred organi pregona, od pravnomočnosti sklepa dalje. Za vse navedene aktivnosti oziroma dejanja torej tožnik (po pravnomočnosti navedenega sklepa) nima poslovne sposobnosti, s tem pa tudi ne pravdne sposobnosti (77. člen ZPP). To pomeni, da tožnik sam ne more sprožati sodnih postopkov in opravljati nadaljnjih dejanj v teh postopkih, ampak ga mora zastopati zakoniti zastopnik - skrbnik. Ta mora presoditi, ali je vložitev tožbe tožniku v korist, in če meni, da je tako, v postopku zastopati tožnika in njegove interese (prim. 78. člen ZPP ter prvi odstavek 192. člena in drugi odstavek 208. člena v zvezi z drugim odstavkom 203. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR).

5. Tožniku je bil postavljen skrbnik, in sicer z izpodbijano prvostopenjsko odločbo, ki je dokončna in izvršljiva in s katero je bil za skrbnika določen sam CSD Piran. Glede na navedeno po presoji sodišča ne bi bilo primerno, da ta CSD odloča, ali je tožba v tej zadevi v tožnikovo korist, oziroma da zastopa tožnika v tem upravnem sporu. S tožbo se namreč izpodbija odločitev o postavitvi CSD Piran za tožnikovega skrbnika, CSD Piran je torej hkrati tožnikov skrbnik in organ, ki je izdal izpodbijani upravni akt. V tem smislu obstaja med tožnikom kot varovancem in njegovim skrbnikom navzkrižje interesov. Zato je sodišče s sklepom, št. III U 230/2016-5 z dne 27. 2. 2017, tožniku postavilo skrbnika za posebni primer, to je CSD Ljubljana Vič - Rudnik, Tržaška cesta 40, Ljubljana, z nalogo, da zastopa tožnika v tem upravnem sporu. Navedeni sklep je postal pravnomočen 29. 5. 2017. 6. Glede na povedano je sodišče postopalo v smislu 81. člena ZPP, po katerem mora ukreniti, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana; pri tem lahko v skladu s tretjim odstavkom istega člena določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Na tej podlagi je sodišče CSD Ljubljana Vič - Rudnik kot skrbniku za posebni primer, ki tožnika zastopa v tem upravnem sporu, poslalo v 1. točki obrazložitve navedeno tožnikovo vlogo, skupaj z vsemi prilogami, ter skrbnika za posebni primer pozvalo, da v roku 15 dni sodišču sporoči, ali odobrava vloženo tožbo (kot dejanje, ki ga je opravil sam tožnik, ki pa za to ni pravdno sposoben), s poukom, da bo sicer sodišče tožbo zavrglo.

7. CSD Ljubljana Vič - Rudnik, ki mu je bil navedeni poziv vročen 13. 6. 2017, v danem 15-dnevnem roku, ki se je iztekel 28. 6. 2017, vložene tožbe ni odobril (tega tudi vse do seje senata ni storil).

8. V zvezi z navedenim sodišče pripominja, da je bila, kot izhaja iz obrazložitve sklepa Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, št. N 22/2013 z dne 16. 10. 2014, tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta, ker je bilo ugotovljeno, da pri njem obstaja psihična motnja kverulantske paranoje, ki med drugim izključuje tožnikovo sposobnost ocene, ali bi bila sprožitev konkretnega sodnega postopka v njegovo korist. V takšnem primeru za pravilno zaščito resničnih interesov osebe skrbi postavljeni skrbnik - v obravnavani zadevi skrbnik za posebni primer, ki ima zato pravico in dolžnost, da v konkretnem primeru presodi, ali je določeno dejanje potrebno in smiselno za varstvo tožnikovih pravic. Razlogi, zaradi katerih bi sodišče imelo podlago za dvom v skrbnikovo delo v konkretnem primeru niso izkazani (prvi odstavek 200. člena ZZZDR v zvezi s tretjim odstavkom 79. člena ZPP).

9. Pomanjkljivost tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, čeprav za to ni procesno sposoben, torej ni bila odpravljena. Ker je ta pomanjkljivost takšne narave, da onemogoča nadaljnji postopek, je sodišče na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Odločitev o zavrženju pomeni, da se s tožbo sproženi postopek ne nadaljuje, ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za to določa zakon.