Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da se ocenjuje vrednost nepremičnine parc. št. 479/9 k. o. X, ki je obremenjena s stavbno pravico, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana po tem, ko je upnik v vodilni izvršilni zadevi na nepremičnini že imel vknjiženo hipoteko. Pojasnilo je, da bo s prodajo nepremičnine na podlagi 2. odstavka 174. člena ZIZ stavbna pravica ugasnila, razen če se njen imetnik, to je pritožnik S. B. d.o.o., ne bo s kupcem kako drugače dogovoril. Ugasnitev stavbne pravice s prodajo nepremičnine na podlagi 2. odstavka 174. člena ZIZ ima namreč (razen v primeru drugačnega dogovora s kupcem), v skladu s 1. odstavkom 263. člena SPZ, za posledico, da postane zgradba sestavina nepremičnine. S tem pa preide lastninska pravica na zgradbi od imetnika stavbne pravice na kupca - novega lastnika nepremičnine (načelo superficies solo cedit), ki mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati določeno nadomestilo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo tržno vrednost nepremičnine parc. št. 479/9 k. o. X na dan izdelave cenitve (10. 12. 2013) 219.000,00 EUR.

2. Zoper sklep sta pravočasni pritožbi vložila dolžnik T. B. d.o.o., in lastnik proizvodno skladiščnega objekta ter imetnik stavbne pravice: S. B. d.o.o.. Oba uveljavljata, da pri cenitvi ni bil izvzet objekt, katerega lastnik ni dolžnik, temveč družba S. B. d.o.o., ta objekt pa je ocenjen na 76.794,00 EUR. Dolžnik še navaja, da ni upoštevano, da je S. B. d.o.o. vložil v osnovni objekt in prizidek skladišča (5.2. točka izvedenskega mnenja).

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da se ocenjuje vrednost nepremičnine parc. št. 479/9 k. o. X, ki je obremenjena s stavbno pravico, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana po tem, ko je upnik v vodilni izvršilni zadevi na nepremičnini že imel vknjiženo hipoteko. Pojasnilo je, da bo s prodajo nepremičnine na podlagi drugega odstavka 174. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) stavbna pravica ugasnila, razen če se njen imetnik, to je pritožnik S. B. d.o.o., ne bo s kupcem kako drugače dogovoril. Nadalje je sodišče prve stopnje tudi že obrazložilo, kakšne so pravice imetnika stavbne pravice po prodaji nepremičnine, na kateri ima stavbno pravico.

5. Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje in ki jim višje sodišče pritrjuje, utemeljujejo ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine vključno z vrednostjo objekta, katerega lastnik je pritožnik - imetnik stavbne pravice. Ugasnitev stavbne pravice s prodajo nepremičnine na podlagi drugega odstavka 174. člena ZIZ ima namreč (razen v primeru drugačnega dogovora s kupcem), v skladu s prvim odstavkom 263. člena Stvarnopravnega zakonika, za posledico, da postane zgradba sestavina nepremičnine. S tem pa preide lastninska pravica na zgradbi od imetnika stavbne pravice na kupca - novega lastnika nepremičnine (načelo superficies solo cedit), ki mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati določeno nadomestilo.

6. Pritožbene trditve, da ni upoštevano, da je drugi pritožnik vložil v osnovni objekt in prizidek skladišča, višje sodišče ne presoja, ker je prepozna. Dolžnik je imel možnost podati pripombe na temeljno izvedensko mnenje z dne 10. 12. 2013, kot tudi na izvedenčeva dodatna pojasnila in izračune, ki so mu bili po podatkih spisa posredovani v pripombe (nasprotnega v pritožbi ne uveljavlja), pa tega ni storil. Ker v pritožbi niti ne zatrjuje, da pripomb brez svoje krivde ne bi mogel podati že prej, je pritožbena trditev nedopustna pritožbena novota v smislu prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Glede na navedeno sta pritožbi neutemeljeni in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, ju je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).