Jedro

Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da o vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič zahtevek uveljaviti v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca (to v konkretnem primeru ni podano) oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino. To pa ni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa sodba na podlagi tožbe zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža. Takšna tožba je oblikovalne in dajatvene narave. Prikrajšani nujni dedič mora z oblikovalnim zahtevkom zahtevati, da darilo nima učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža, z dajatvenim zahtevkom pa mora zahtevati vračilo (dela) darila v zapuščino, če zapuščinski postopek še teče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izrekla) ter dedinjo A. A. napotilo na pravdo: glede zahtevka, da darila, ki jih je zapustnica z darilnimi pogodbami z dne 21. 6. 2005, 13. 5. 2013 in 23. 11. 2015, s katerimi je podarila dediču B. A. več nepremičnin, nimajo pravnega učinka proti nujni dedinji A. A. v obsegu, ki je potreben za dopolnitev njenega nujnega deleža in se darilo v tem deležu vrne v zapuščino; glede zahtevka za vrnitev zneska 8.225 EUR (II. točka izreka), pri čemer je rok za vložitev tožbe 30 dni od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, če tožba v navedenem roku ne bo vložena, bo sodišče nadaljevalo in zaključilo zapuščinski postopek ne glede na zahtevek, glede katerega je sodišče dedinjo napotilo na pravdo (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje dedinja A. A. (dedinja oz. nujna dedinja) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da višje sodišče sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne temu v ponovno odločanje.

Dedinja navaja, da napotitev na pravdo oziroma postopanje prvostopenjskega sodišča ni pravilno, ker je dedič B. A. vrnitvi daril nasprotoval le pavšalno in je bila njegova navedba po vsebini prazna in brez razlogov. Tudi zapuščinsko sodišče ugotavlja, da je nujni delež dedinje nedvomno prikrajšan, torej bo dedič B. A. moral vračati darila, vrednost darila pa je pomembna zgolj iz obračunske vrednosti. Zapuščinsko sodišče bi lahko samo odločilo o obračunski vrednosti zapuščine in o vračilu darila - nepremičnine ID znak 1198/0, k. o. 0000. Dedinja povzema 28. člen Zakona o dedovanju (ZD) ter 52. člen ZD, ki skladno s 30. členom ZD določa, da se pri vračunanju darila dediča v njegov dedni delež darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. Dedič B. A. sam navaja, da so bila vlaganja v nepremičnino opravljena pred sklenitvijo darilne pogodbe z dne 23. 11. 2015, relevanten datum ugotavljanja vrednosti darila je datum zapustnikove smrti, vrednost nepremičnine ob zapustnikovi smrti lahko v zapuščinskem postopku oceni sodni cenilec. Dedič B. A. se ne strinja z višino ocenjene vrednosti nepremičnine v svojo škodo. Do dedinje bi imel zgolj zahtevek obogatitvene narave, ki pa je že zastaral, saj so se vlaganja izvrševala pred sklenitvijo darilne pogodbe v letu 2015. Odločitev sodišča je zmotna in napačna, saj prvostopenjsko sodišče razpolaga z vsemi potrebnimi podatki, na podlagi katerih lahko ugotovi vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež. Vrednost vseh daril ob zapustnikovi smrti ter vseh ostalih nepremičnin, ki so bile podarjene dediču B. A., lahko ugotovijo sodni cenilci.

3.Dedič B. A. v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dedinja utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je njen nujni delež nedvomno prikrajšan, neutemeljena pa je navedba, da bi v konkretnem primeru zapuščinsko sodišče lahko samo odločilo o obračunski vrednosti zapuščine in tudi o vrnitvi darila. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da o vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič zahtevek uveljaviti v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca (to v konkretnem primeru ni podano) oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino. To pa ni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa sodba na podlagi tožbe zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža. Takšna tožba je oblikovalne in dajatvene narave. Prikrajšani nujni dedič mora z oblikovalnim zahtevkom zahtevati, da darilo nima učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža, z dajatvenim zahtevkom pa mora zahtevati vračilo (dela) darila v zapuščino, če zapuščinski postopek še teče.

6.Iz obrazloženega je razvidno, da so pritožbene navedbe dedinje, da bi zapuščinsko sodišče lahko samo odločilo in dediču B. A. naložilo vračilo darila, neutemeljene. Obračunsko vrednost bi sicer sodišče lahko ugotovilo, vendar pa v konkretnem primeru postavljanje cenilcev, ugotavljanje obračunske vrednosti zapuščine, skupnega nujnega deleža ter razpoložljivega dela zapuščine in prikrajšanja nujnih dednih deležev ni bilo potrebno. Med dediči je bilo namreč nesporno, da v zapuščino spadajo le zanemarljiva denarna sredstva iz naslova pokojnine in ni dvoma, da je nujni dedni delež dedinje prikrajšan.

7.Navedba, da je dedič B. A. vrnitvi daril nasprotoval le pavšalno, sicer ni utemeljena, kot obširno dedič obrazlaga v odgovoru na pritožbo, vendar to za odločitev glede na že obrazloženo niti ni relevantno. Nerelevantne so tudi ostale pritožbene navedbe glede njegovih vlaganj in zahtevka obogatitvene narave, zato sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.

8.Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1. Primarno je predlagala, da sodišče prve stopnje samo z novim sklepom spremeni ali prekliče svoj prejšnji sklep, v postopek pritegne sodne cenilce za oceno vrednosti podarjenih nepremičnin za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, nujnega deleža in razpoložljivega dela nepremičnine in koliko znaša prikrajšanje nujnega deleža ter odloči o vrnitvi darila. Sodišče prve stopnje je pritožbo predložilo v reševanje sodišču druge stopnje.

2. Sklep zapuščinskega sodišča je deklaratorne narave.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 213, 213/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.