Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavanem primeru gre za izvršilni postopek, ki se izvaja po uradni dolžnosti in je kot tak enostranski. Dolžnik v ugovoru ni navedel razloga, ki bi preprečeval izvršbo, zato je ugovor neutemeljen.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je na predlog Okrožnega sodišča v Ljubljani dne 23.04.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Kamniku, opr.št. K 95/98 z dne 19.10.1998. Dolžnik je zoper navedeni sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal iz razloga, ker izterjevanega zneska ne dolguje, saj je smiselno podan razlog po 3. in 4. točki 55. člena ZIZ. Navedel je, da je v kazenskem postopku nastopal kot subsidiarni tožilec in je zato po izrecnem določilu zakona prost povračila stroškov in ti bremenijo proračun. V zvezi s tem je vložil tudi zahtevo za varstvo zakonitosti. Podrejeno je še navedel, da upnik ni subjekt, ki bi bil upravičen do stroškov, saj to ne izhaja iz izvršilnega naslova in tudi ne iz druge listine, ki bi bila priložena predlogu za izvršbo. Meni tudi, da upnik nima sposobnosti biti stranka.
Sodišče prve stopnje je 13.05.1999 predlagatelja z dopisom pozvalo, da na ugovor odgovori in ga opozorilo na posledice po 1. odst. 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).
Predlagatelj na ugovor ni odgovoril. Sodišče prve stopnje je nato ugovor, ki ga je štelo za neutemeljenega, na podlagi 2. odst. 54. člena ZIZ, poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Predlagatelj na ugovor ni odgovoril, zato na podlagi 1. odst. 58. člena ZIZ navedbe dolžnika štejejo za resnične. Vendar pa se navedena posledica nanaša le na v ugovoru navedena dejstva, ne pa tudi na interpretacijo pravnih pravil. V zvezi z dolžnikovo navedbo, da Okrožno sodišče v Ljubljani ne more biti upnik v izvršilnem postopku, sodišče druge stopnje upniku pojasnjuje, da gre v obravnavanem primeru za izvršilni postopek, ki se izvaja po uradni dolžnosti in je kot tak enostranski (torej brez upnika kot stranke postopka). Zato dolžnikov ugovor v tej smeri ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje predlagano izvršbo vodi na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Kamniku, opr.št. K 59/98 z dne 19.10.1998, iz katere izhaja, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju - ZKP), po določilu 3. odst. 96. člena ZKP, dolžnika. Prav dolžnik je torej tisti, ki je na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe dolžan plačati stroške kazenskega postopka. Glede na to, da sodišče v izvršilnem postopku pravnomočno sodbo samo še prisilno izvrši, lahko dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (1. odst. 55. člena ZIZ).
Dolžnik se je v ugovoru skliceval na obstoj razloga iz 3. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Po določbah ZKP (3. odst. 422. člena) lahko sodišče prve stopnje glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine.
Sodišče prve stopnje tega ni storilo, zato je sodba izvršljiva in razlog iz 3. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.
Sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da tudi ni podan razlog iz 4. točke 1. odst. 55. člena ZIZ, saj Vrhovno sodišče Republike Slovenije o zahtevi za varstvo zakonitosti še ni odločilo in sodba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.
Sodišče druge stopnje na podlagi navedenega zaključuje, da dolžnik v ugovoru ni navedel razloga, ki bi preprečeval izvršbo, zato je ugovor neutemeljen. Ob tem samo še dodaja, da bo o predlogu za odlog izvršbe odločalo sodišče prve stopnje, ki bo pri tem upoštevalo tudi vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti (71. člen ZIZ). Če bo izvršilni naslov pravnomočno spremenjen ali razveljavljen, pa bo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti postopek ustavilo (76. člen ZIZ).
Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju - ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da kršitev ni našlo, je pritožbo z dne 21.05.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).