Jedro

Izvršitelju pripada plačilo za delo (za seznanitev s spisom in vpis v evidenco) tudi, če je bil pozneje izvršilni postopek ustavljen, ker je bila terjatev izterjana iz sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Do plačila za obračun stroškov pa je upravičen le v primeru nastanka in obračuna stroškov iz 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvršiteljevi stroški namesto v znesku 4.375,00 SIT odmerijo v znesku 3.150,00 SIT, sicer pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je upnik dolžan izvršitelju v roku 8 dni plačati znesek 4.375,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik, ki trdi, da izvršitelj do priglašenih stroškov ni upravičen, saj ni pripomogel k izterjavi dolga, »storitev« pa je opravil po preteku dveh mesecev od ustavitve postopka. Stroškov ni priglasil. Pritožba je bila vročena izvršitelju, ki pa nanjo ni odgovoril. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnik zmotno meni, da je izvršitelj zadevo vpisal v evidenco šele dva meseca po ustavitvi postopka dne 11.7.2005. Izvršitelj je namreč 11.7.2005 izdal obračun plačila za delo in stroškov, ker je bil šele tega dne obveščen o ustavitvi postopka v tej zadevi, to pa ne pomeni, da je bila zadeva šele tega dne vpisana v evidenco. Izvršitelj je namreč to dolžan storiti takoj, ko prejme zadevo v izvršitev (prvi odstavek 20. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom – Pravilnik, Ur. l. RS, št. 18/2003), saj s tem zagotovi vrstni red opravljanja izvršilnih dejanj. Ker upnik za svojo trditev, da je izvršitelj zadevo vpisal v evidenco šele dva meseca po ustavitvi postopka dne 11.7.2005, ni predložil oziroma predlagal nobenih dokazov, pritožbeno sodišče nima razloga za dvom o resničnosti izvršiteljeve izjave v končnem poročilu o opravljeni zadevi izvršbe, da je predmetno zadevo vpisal v evidenco dne 22.2.2005, ko je prejel sklep o imenovanju (prim. povratnico, pripeto k red. št. 5), in je torej postopal skladno s prvim odstavkom 20. člena Pravilnika. Izvršitelj se je, še preden je bil obveščen, da je postopek ustavljen, s spisom nedvomno tudi seznanil, saj je pritožnika po telefaksu dne 9.7.2005, potem pa še z navadno pošto dne 12.7.2005 obvestil o rubežu, ki naj bi se opravil dne 16.8.2005, zato mu je sodišče prve stopnje za seznanitev s spisom in vpis v evidenco pravilno priznalo 50 točk (1. alinea Tar. št. 16 Tarife Pravilnika).

Pritožbeno sodišče pa se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je izvršitelj upravičen tudi do plačila za postavko „obračun stroškov“. Pravilnik namreč loči med plačilom za delo izvršitelja in povračilom stroškov izvršitelja v zvezi z opravljenim delom, (1. člen Pravilnika), pri čemer izvršiteljeve stroške natančno opredeljuje v 10. členu. V 7. alinei Tar. št. 16 Tarife Pravilnika pa določa plačilo v stalnem znesku v vrednosti 20 točk za „obračun stroškov“, torej se ta postavka prizna, kadar izvršitelj obračuna stroške, opredeljene v 10. členu Pravilnika. Ker pa je v konkretni zadevi izvršitelj priglasil le plačilo za delo, ne pa tudi stroškov v zvezi s svojim delom, do plačila za to postavko ni upravičen.

Pritožbeno sodišče je izvršitelju priznalo tudi 20% davka na dodano vrednost in 5% od plačila za delo za materialne stroške (tretji odstavek 10. člena Pravilnika), kar skupaj ob priznanih 50 točkah, upoštevaje vrednost točke 50,00 SIT (tretji odstavek 6. člena Pravilnika), znaša 3.150,00 SIT.

Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. in 3. točka 356. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).