Jedro

Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ni mogoče zaključiti, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika vedno v enakem obsegu omejena tudi njegova pravdna sposobnost, ampak je treba stečajnemu dolžniku priznati pravdno sposobnost, kolikor lahko s procesnim dejanjem poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 376/2019 z dne 20. 8. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 2. 8. 2019 zavrgel. V obrazložitvi ugotavlja, da je tožnik na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti St ... od 18. 5. 2018 v osebnem stečaju, zaradi česar je njegova poslovna sposobnost delno omejena, s tem pa je omejena tudi njegova procesna sposobnost. Ker z dodelitvijo BPP v skladu z določbami ZBPP lahko nastanejo za tožnika določene finančne posledice, ga mora v postopku dodelitve BPP zastopati stečajni upravitelj. Organ za BPP je stečajnega upravitelja z dopisom z dne 6. 8. 2019 seznanil s tožnikovo prošnjo in ga pozval, da v roku 8 dni po prejemu dopisa poda izjavo o tem, ali se strinja z vloženo prošnjo in vložitev prošnje odobri. Dopis je bil stečajnemu upravitelju vročen 8. 8. 2019, ta pa nanj ni odgovoril. Zato je organ za BPP tožnikovo prošnjo na podlagi 2. točke 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel. 2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri izpostavlja kršitev ustavne pravice do enakopravnosti invalida do pravne pomoči zaradi pravne neveščosti v postopku zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi izplačila invalidnine. Izpostavlja, da stečajni upravitelj od njega zahteva rezultat sodbe in noče sodelovati zaradi plačila stroškov. Tako tožnika prepušča v nemilost v socialnem sporu, ki traja že več kot pet let, in poudarja, da mu je bilo do sedaj ugodeno. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži plačilo njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Sodišče ugotavlja, da je tožnik obravnavano prošnjo za dodelitev izredne BPP vložil pri toženki 2. 8. 2019 za sestavo tožbe v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, v zvezi z odločbo št. 10334-517/2019 z dne 24. 6. 2019, zaradi priznanja pravice do delne invalidske pokojnine pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani.

6. Med strankama ni sporno, da je tožnik od 18. 5. 2018 v osebnem stečaju.

7. Skladno z določbo 1. točke prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.

8. Po drugem odstavkom 34. člena ZBPP ravna pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, če ZBPP ne določa drugače. Ker ZBPP nima posebnih določb o procesni sposobnosti stranke in zakonitem zastopanju, je treba s tem v zvezi upoštevati relevantne določbe ZUP. Ta v prvem odstavku 46. člena določa, da lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja dejanja v postopku (procesna sposobnost). Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je procesno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek te določbe). Stranko, ki nima procesne sposobnosti, pa v skladu s prvim odstavkom 47. člena ZUP zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom pristojnega organa na podlagi zakona (drugi odstavek 47. člena ZUP).

9. Namen določb ZFPPIPP, ki obravnavajo osebni stečaj in ki stečajnemu dolžniku prepovedujejo razpolaganje s premoženjem, ki sodi v stečajno maso, je v tem, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika vedno v enakem obsegu omejena tudi njegova pravdna sposobnost, ampak je treba stečajnemu dolžniku priznati pravdno sposobnost, kolikor lahko s procesnim dejanjem poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje1. 10. Glede na citirano zakonsko ureditev je organ za BPP ravnal pravilno, ko je ob ugotovitvi, da je tožnik v osebnem stečaju, najprej preveril njegovo procesno sposobnost, vendar svojega zaključka, da lahko za tožnika z dodelitvijo BPP v skladu z določbami ZBPP nastanejo določene finančne posledice, v izpodbijanem sklepu ni obrazložil. Kakšne finančne posledice v tem primeru lahko nastanejo za tožnika, ob tem da tožnik, kot rečeno zaproša za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu, organ za BPP ne navede, zato sodišče izpodbijanega sklepa v tem delu, ki je bistven za odločitev, ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

11. Po povedanem je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena v takem primeru sodišče vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponovni postopek. Po četrtem odstavku istega člena je organ v tem postopku vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka in na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava. V ponovnem postopku bo tako moral upoštevati tudi naravo spora2, v zvezi s katerim tožnik zaproša za Bpp in v zadevi ponovno odločiti, svojo odločitev pa obrazložiti ob upoštevanju 214. člena ZUP.

12. V zadevi je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

1 Glej: Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 957/2011 z dne 23. 4. 2012. 2 Glej tudi: sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 414/2015 z dne 24. 9. 2015.