Jedro

OT v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev.

Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške, potrebne za izvršbo, vendar pa to še ne pomeni, da je dolžnik dolžan povrniti upniku vse stroške, temveč le tiste, ki so upniku dejansko nastali do vložitve predloga za izvršbo in jih je upnik izkazal in obseg tistih odvetniških stroškov, ki so v fazi vložitve predloga za izvršbo potrebni. Pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je sicer potrebna, saj mora upnik predložiti k predlogu za izvršbo potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova, stroški za samo odvetniško storitev pa ne, ker se ta storitev povezuje s storitvijo odvetnika v zvezi s sestavo predloga za izvršbo in njegovo pripravo in ni bila opravljena kot samostojna storitev.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za potreben strošek le takrat, kadar je ta povzročil nastanek dejanskih stroškov v zvezi s poizvedbami, vendar pa nasprotno kot odločbi VSC I Ip 460/2016 in VSM I Ip 343/2023 meni, da ne predstavlja podlage za (dodatno) nagrado pooblaščencu upnika, saj je ta storitev že zajeta v nagrado za sestavo predloga za izvršbo. Tolmačenje, kot ga zastopa upnik v pritožbi bi lahko pomenilo, da bi bil odvetnik ob vložitvi predloga za izvršbo, poleg nagrade za sestavo predloga za izvršbo, upravičen tudi do drugih nagrad v zvezi s storitvami, do katerih je lahko upravičen le takrat, ko predstavljajo samostojne storitve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani točki II (druga alinea) potrdi.

II.Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi v točki I izreka, na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 110269/2008 z dne 5. 12. 2008, dovolilo predlagano izvršbo, zaradi izterjave glavnice 439,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, izvršilnih stroškov in stroškov izvršilnega predmetnega predloga za izvršbo v višini 118,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter vseh nadaljnih izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pod izpodbijano točko II izreka (druga alinea) pa je zavrnilo zahtevo upnika za povrnitev izvršilnih stroškov nad zneskom 118,66 EUR.

2.Zoper drugo alineo točke II izreka sklepa, s katerim sodišče upniku ni priznalo priglašenih odvetniških stroškov storitve po tarifni številki 43/5 OT za pribavo pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnih naslovov ter stroškov za storitve po tar.št. 43/5 veljavne OT za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov, se iz razlogov nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje upnik in sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v točki II (druga alinea) izreka razveljavi in v tem delu, v odločitvi o višini priglašenih stroškov, razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje povsem napačno tolmačilo določbe veljavne OT, v nasprotju z obstoječo sodno prakso in povsem arbitrarno zavrnilo upnikov zahtevek za povrnitev izvršilnih stroškov. Upnik opozarja na določbo petega odstavka 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) - da mora upnik predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, zato je bil upnik primoran pribaviti pravnomočnost in izvršljivost vsakega izvršilnega naslova, stroški pribave pa so nedvomno stroški, ki so potrebni za izvršbo. Prav tako tar.št. 43/5 OT določa nagrado za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov, kar so prav tako stroški, potrebni za izvršbo. Upnik je predlogu za izvršbo priložil vsa potrebna dokazila o pribavi potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj brez vseh teh dokazil ne bi mogel uspešno uveljavljati sodnega varstva. Upnik še izpostavlja, da navedeni stroški niso zajeti v nagrado za vložitev predloga za izvršbo po tar.št. 31/2 OT, ampak jih je potrebno šteti kot samostojno storitev po tar.št. 43/5 OT v višini 50 točk, kar predstavlja 30 EUR + DDV in materialne stroške). Nepravilno je zatrjevanje sodišča prve stopnje, da upnik stroškovnega dela v presežku priznanih stroškov ni izkazal, saj je predlogu za izvršbo priložil tako podano zaprosilo z dne 23. 4. 2025, kot prejeto potrdilo z dne 78. 5. 2025. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

5.Sodišče prve stopnje je s predmetnim sklepom v II. točki (izpodbijana druga alinea) zavrnilo priglašeno nagrado v presežku stroškovnega predloga z obrazložitvijo, da višji stroški niso spisovno izkazani, to je nad zneskom 118,66 EUR, kar predstavlja priglašene druge stroške v višini 30,00 EUR po tar.št. 43/5 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) - za pribavo izpiskov (zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov) in podatkov, to je za vsak izpisek in podatek),ker je ocenilo, da je storitev pooblaščenca upnika v zvezi s pridobitvijo potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepov, že zajeta v postavko nagrade za sestavo predloga za izvršbo in ne predstavlja samostojnega opravila, po katerem bi bil upnik do priglašenih stroškov upravičen.

6.Temu stališču pritrjuje tudi pritožbeno sodišče in le še dodatno pojasnjuje, da mora upnik, v skladu s petim odstavkom 40 člena ZIZ, predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Upnik mora torej ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova predložiti potrdila, do katerih pride z opravo poizvedb pri pristojnem sodišču. Za pridobitev teh potrdil upnik ni zatrjeval niti izkazal nastanka dejanskih stroškov (npr. plačilo za izdajo potrdila). Potrebno je odgovoriti na vprašanje, ali je storitev pooblaščenca upnika v zvezi s pridobitvijo potrdil šteti kot samostojno opravilo, za katerega bi bil upravičen do nagrade v višini 50 točk po tarifni številki 43/5 OT ali kot opravilo, ki je del nagrade za sestavo predloga za izvršbo.

7.OT v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev.

8.Pritrditi je upniku, da je dolžnik dolžan povrniti upniku stroške, potrebne za izvršbo, na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ, vendar pa to še ne pomeni, da je dolžnik dolžan povrniti upniku vse stroške, temveč le tiste, ki so upniku dejansko nastali do vložitve predloga za izvršbo in jih je upnik izkazal (npr. plačilo za pridobitev podatkov) in obseg tistih odvetniških stroškov, ki so v fazi vložitve predloga za izvršbo potrebni. Pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je sicer potrebna, saj mora upnik predložiti k predlogu za izvršbo potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova, stroški za samo odvetniško storitev pa ne, ker se ta storitev povezuje s storitvijo odvetnika v zvezi s sestavo predloga za izvršbo in njegovo pripravo in ni bila opravljena kot samostojna storitev.

9.Odločba VSC I Ip 460/2016, na katero se sklicuje upnik, je zavzela stališče, da je strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti nedvomno potreben za vložitev predloga za izvršbo, hkrati pa tudi ne predstavlja stroška, ki bi bil vključen v nagrado pooblaščencu za sestavo predloga za izvršbo, kot je to mogoče šteti za nagrado za posvet s stranko pred vložitvijo predloga. Za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti mora namreč pooblaščenec opraviti dodatno komunikacijo z organom, ki je izdal izvršilni naslov in za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti bodisi sestaviti poseben dopis, bodisi pridobiti to potrdilo z obiskom organa, ki takšno potrdilo izda. Navedena odločitev je bila sprejeta v obdobju, ko upniku še ni bilo potrebno po 40. členu ZIZ predložiti izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti, temveč je bil upnik dolžan zgolj navesti, da je bilo takšno potrdilo izdano. Podobno stališče je zavzeto tudi v odločbi VSM I Ip 343/2023.

10.Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za potreben strošek le takrat, kadar je ta povzročil nastanek dejanskih stroškov v zvezi s poizvedbami (primerjaj 38. člen ZIZ1), vendar pa nasprotno kot odločbi VSC I Ip 460/2016 in VSM I Ip 343/2023 meni, da ne predstavlja podlage za (dodatno) nagrado pooblaščencu upnika, saj je ta storitev že zajeta v nagrado za sestavo predloga za izvršbo. Tolmačenje, kot ga zastopa upnik v pritožbi bi lahko pomenilo, da bi bil odvetnik ob vložitvi predloga za izvršbo, poleg nagrade za sestavo predloga za izvršbo, upravičen tudi do drugih nagrad v zvezi s storitvami, do katerih je lahko upravičen le takrat, ko predstavljajo samostojne storitve.

11.Po pojasnjenem je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu točke II pravilna, pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.