Jedro

Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bilo ugodeno pritožbi okrožne državne tožilke in izpodbijani prvostopenjski sklep o odpravi pripora spremenjen tako, da se predlog obdolženčeve zagovornice za odpravo pripora zavrne, ne pomeni nove odreditve pripora, zoper katero bi bila dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Starejšemu mladoletniku J. B. je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom I Km 96334/2010 z dne 29. 3. 2011 na glavni obravnavi odpravilo pripor, ki mu je bil odrejen s sklepom dežurne preiskovalne sodnice za mladoletnike Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpd 96334/2010 z dne 23. 12. 2010 iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 96334/2010 z dne 15. 4. 2011 ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog zagovornice starejšega mladoletnika J. B. za odpravo pripora zavrnilo.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je obdolženčeva zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne pritožbo okrožne državne tožilke zoper sklep, s katerim je Okrožno sodišče v Ljubljani obdolžencu odpravilo pripor oziroma, da razveljavi izpodbijani sklep Višjega sodišča in zadevo vrne v nov postopek.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem skladno z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP, predlaga zavrženje zahteve.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil vročen obdolžencu in njegovi zagovornici, ki se je o njem izjavila in izrazila vztrajanje pri vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.

B.

5. Po prvem odstavku 420. člena ZKP je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Izjema od tega pravila je četrti odstavek navedenega člena, ki določa, da se sme tudi med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar le zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primerih podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena) in podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena).

6. V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom I Km 96334/2010 z dne 29. 3. 2011 starejšemu mladoletniku J. B. pripor odpravilo. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 96334/2010 z dne 15. 4. 2011 ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke in izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o odpravi pripora spremenilo tako, da je predlog zagovornice starejšega mladoletnika J. B. za odpravo pripora zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pripor zoper starejšega mladoletnika ni bil pravnomočno odpravljen, zato ni mogoče pritrditi vložnici zahteve za varstvo zakonitosti, da predstavlja sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil zavrnjen predlog obdolženčeve zagovornice za odpravo pripora, novo odreditev pripora, zoper katero je dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti.

8. Zoper izpodbijani pravnomočni sklep zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.