Jedro

Naštete ugovore, ki jih je uveljavljala v tožbi, bi morala po vsebini uveljavljati že v pritožbi. Gre za tako imenovano zahtevo po materialni izčpanosti pravnega sredstva, ki izhaja iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1. To pravilo vzpostavlja dolžnost materialnega izčrpanja pritožbe v upravnem postopku v smislu dolžnega vsebinskega uveljavljanja kršitev, čim je mogoče in ne šele s tožbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je Finančni urad Kranj (v nadaljevanju: Finančni urad) zavrnil vlogo tožeče stranke za izplačilo pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021. Presodil je, da se tožeča stranka po 18. (a) točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) številka 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljevanju: Uredba1) na dan 31. 12. 2019 šteje za „podjetje v težavah“. Tega dne je njen celotni kapital znašal - ... EUR, vpoklicani kapital pa ... EUR. Ker je bila ustanovljena pred 31. 12. 2016, je Finančni urad zaključil, da do navedene pomoči ni bila upravičena (tretja alineja prvega odstavka 109. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19; v nadaljevanju: ZIUOPDVE2) .

2. Ministrstvo za finance je njeno pritožbo zavrnilo. Dne 31. 12. 2019 je bil celotni kapital tožeče stranke negativen, zaradi nakopičenih izgub pa je imela manj kot polovico vpisanega osnovnega kapitala. To je utemeljen razlog, da se jo je po Uredbi štelo za „podjetje v težavah“. Glede dokapitalizacije pa je dodalo, da je merodajno stanje tisto na dan 31. 12. 2019. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožeča stranka se z opisano odločitvijo ni strinjala. Trdila je, da Finančni urad ni pravilno uporabil materialnega prava. Ni upošteval točke 3.12. Sporočila Komisije – Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (v nadaljevanju: Začasni okvir3). Po njej se lahko dodeli pomoč mikro ali malim podjetjem, ki so bila v težavah že 31. 12. 2019, če v skladu z nacionalno zakonodajo niso v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti in niso prejela pomoči za reševanje in prestrukturiranje. Tožeča stranka je mikro podjetje, ki ni bilo v insolvenčnem postopku in ni bilo podvrženo omejitvam poslovanja zaradi prejetih državnih pomoči. Zakonodajalčev namen je bil izvzeti najranljivejše in najbolj izpostavljene družbe. Finančni urad je tako napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Ni tudi spoštoval pravil postopka, saj se do njenih dokaznih predlogov ni opredelil. Tožeča stranka je uveljavljala še kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju: Ustava4) in načela proste presoje dokazov. Vztrajala je, da je tretja alineja prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE v nasprotju s prvim odstavkom 14., 22., prvim odstavkom 23. in 25. členom Ustave. Sodišču je predlagala, da postopek prekine in začne postopek za oceno ustavnosti, izpodbijano odločbo odpravi in njeni vlogi za izplačilo pomoči ugodi oziroma vrne zadevo Finančnemu uradu v ponovni postopek. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka.

4. V odgovoru na tožbo je tožena stranka poudarila, da Začasni okvir v poglavju 1.3. v 11. točki določa zgolj možnosti, ki jih imajo države članice Evropske unije na voljo za zagotavljanje likvidnosti in dostopa do financiranja podjetjem, ki se soočajo z nenadnim pomanjkanjem. Posledično uporaba Začasnega okvira ni zavezujoča. Dodelitev pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov se je tako izvedla po 1.12. in 3.1. točkah Začasnega okvira, ob upoštevanju pogojev, ki jih določa ZIUOPDVE. Ta pa izjeme iz 87. f točke Začasnega okvira za mikro in mala podjetja, ki so bila 31. 12. 2019 že v težavah, ne predvideva. Sodišču je predlagala, da tožbo zavrne.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-15). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

6. Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali je bila tožeča stranka upravičena do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. V tej luči gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Ne odpirajo se pomembne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Senat je zato presodil, da je izpolnjena predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 in sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 25. 8. 2022). Sicer pa stranki na sestavo sodišča niso imele pripomb.

**Dokazni sklep**

7. Sodišče je prebralo vse listine, ki sta jih stranki izročili (priloge A1 do A4 in upravni spis številka 429-14061/2021). Drugih dokaznih predlogov nista imeli.

**K I. točki izreka**

8. Tožba ni utemeljena.

9. Finančni urad je zavrnil vlogo tožeče stranke za izplačilo pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021. Ugotovil je, da je bila ustanovljena pred 31. 12. 2016, njen celotni kapital na dan 31. 12. 2019 je znašal - ... EUR, vpoklicani kapital pa ... EUR. Po 18. (a) točki 2. člena Uredbe jo je štel za „podjetje v težavah“. Kot taka ni bila upravičena do omenjene pomoči. 10. Po tretji alineji prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE je upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov pravna ali fizična oseba, ki na dan 31. 12. 2019 ni „podjetje v težavah“ po 18. (a) točki 2. člena Uredbe.

11. V pritožbi zoper izpodbijano odločbo je tožeča stranka nasprotovala presoji Finančne uprave, da je „podjetje v težavah“. V tem okviru je trdila, da je na dan 31. 12. 2019 obstajala manj kot tri leta, ker je (kljub ustanovitvi 27. 7. 2016) dejavnost začela opravljati šele februarja 2017. Dne 31. 12. 2019 je bil njen kapital negativen, vendar je vse svoje obveznosti redno poravnala. Njena edina upnica je bila njena lastnica, gospodarska družba A., d.o.o., Kranj. Ta jo je 28. 12. 2020 tudi dokapitalizirala.

12. Šele v tožbi pa je prvič ugovarjala, da Finančni urad ni vzel v obzir točke 3.12. Začasnega okvira in da s tem v zvezi ni pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja. Prvič mu je očitala tudi, da se ni opredelil do njenih dokazov. Prav tako tudi ni uveljavljala kršitev ustavnih pravic in spornosti ZIUOPDVE.

13. Naštete ugovore, ki jih je uveljavljala v tožbi, bi morala po vsebini uveljavljati že v pritožbi. Gre za tako imenovano zahtevo po materialni izčpanosti pravnega sredstva, ki izhaja iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1.6 To pravilo vzpostavlja dolžnost materialnega izčrpanja pritožbe v upravnem postopku v smislu dolžnega vsebinskega uveljavljanja kršitev, čim je mogoče in ne šele s tožbo.7 Naslovno sodišče zato teh novih ugovorov ni vzelo v obzir.

14. Sicer pri uporabi materialnega prava velja vezanost na trditve strank.8 To pa pomeni, da mora biti trditveno gradivo dano pravočasno, torej v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Z drugimi besedami, tudi če bi tožeča stranka materialno izčrpala svoja pravna sredstva, z danimi ugovori ne bi uspela, ker je trditve zanje prvič postavila šele v tožbi.9 V tem pogledu gre za tožbene novote, za katere ni izkazala opravičljivih razlogov in kot take niso upoštevne.10

15. Kar pa se tiče sklepa tožene stranke, da je tožeča stranka „podjetje v težavah“, sodišče pripominja, da slednja ni zanikala, da je njena bilanca na dan 31. 12. 2019 izkazovala negativni kapital. Ravno obratno, v pritožbi je to dejstvo izrecno priznala, pri tem pa je dodala, da ga je konec leta 2020 odpravila. Tako ni dvoma, da se je tožeča stranka po 18. (a) točki 2. člena Uredbe na dan 31. 12. 2019 štela za „podjetje v težavah“. Na to ne vpliva dejstvo, da je svoje obveznosti pravočasno izpolnila, niti da je bila v letu 2020 dokapitalizirana. Ker je torej bila „podjetje v težavah“, je tožena stranka pravilno odločila, da po tretji alineji prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE ni upravičena do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za navedeno obdobje.

16. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

17. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljena v Uradnem listu Evropske unije L 187/1 z dne 26. 6. 2014. 2 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 175/2020 z dne 27. 11. 2020, 203/2020 z dne 30. 12. 2020 in odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številki: U-I-480/20-12 z dne 18. 1. 2021 in U-I-480/20-17 z dne 11. 3. 2021. 3 Objavljen v Uradnem listu Evropske unije C 91 I z dne 20. 3. 2020, C 112 I z dne 4. 4. 2020, C 164 z dne 13. 5. 2020, C 218 z dne 2. 7. 2020 in C 340 I z dne 13. 10. 2020. 4 Uradni listi Republike Slovenije, številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 5 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 6 Tako Nataša Smrekar: Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, Lexpera d.o.o., GV Založba), Ljubljana 2019, stran 56. 7 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 40/2019 z dne 11. 11. 2020, 20. točka in I Up 47/2017 z dne 5. 7. 2017 8. točka. 8 Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 230. 9 Gre zlasti za trditve v zvezi s tem, da je tožeča stranka mikro podjetje. 10 Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 199/2016 z dne 13. 9. 2017, 12. in 13. točka ter X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 9. 10. in 11. točka.