Jedro

Po 158. členu Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Noben zakon pa ne določa, da bi se lahko v postopkih za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, nastalih po izdaji sodne odločbe, ki bi poslabšale premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca, zahtevala sprememba pravnomočne odločitve. Zato vsebine sklepa o odlogu taksne obveznosti tožeče stranke s 3. 11. 2015, ne glede na navedbe pritožnice, ni več mogoče presojati.

Res je, da je bil tožeči stranki v tem postopku po izdaji odločbe o reviziji poslan nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o reviziji. Vendar smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14a. člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok. Novi plačilni nalog zato nikakor ne more pomeniti nove odločitve o dolžnosti plačila sodne takse (in posledično podelitve novega roka za vložitev predloga za taksno oprostitev).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje in pritožba**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za postopek o reviziji s 30. avgusta 2017. 2. Zoper sklep je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Drugostopenjskemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

**Postopek pred sodiščem prve stopnje**

3. Tožeča stranka je 2. 9. 2015 predlagala oprostitev plačila sodne takse za postopek z revizijo. Prvostopenjsko sodišče je 3. 11. 2015 odložilo njeno obveznost plačila te sodne takse do izdaje odločbe Vrhovnega sodišča RS o reviziji. Ko je bila slednja 19. 5. 2017 izdana, je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki izdalo nov plačilni nalog za plačilo dolžne sodne takse, tako kot mu to nalaga določba drugega odstavka 14a. člena Zakona o sodnih taksah - 1. 4. V roku za plačilo sodne takse iz novega plačilnega naloga, je tožeča stranka vložila (po)nov(en) predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek z revizijo. Sodišče prve stopnje ga je z izpodbijanim sklepom zavrglo, ker je štelo, da je bilo o tej taksni obveznosti že odločeno 3. 11. 2015. **Utemeljenost pritožbe**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Stališče prvostopenjskega sodišča o že razsojeni stvari je pravilno. Sodišče prve stopnje je o obveznosti tožeče stranke za plačilo sodne takse za postopek o reviziji1 odločilo že 3. 11. 2015, ko je njeno taksno obveznost odložilo do izdaje odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o reviziji. Ta sklep prvostopenjskega sodišča je postal pravnomočen, kar pomeni, da sodišče v njegovo vsebino ne more več posegati in že sprejete odločitve, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso za postopek o reviziji ob izdaji odločbe o reviziji, ne sme ponovno presojati.

7. Bistvena teza pritožbe je, da ne gre za sojenje o isti stvari, ker novi predlog za oprostitev plačila sodnih taks temelji na povsem drugačnem dejanskem stanju kot prvotni. Pravi, da se je premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje v dveh letih, kolikor je minilo od odločanja o prvotnem predlogu, bistveno spremenilo. Vendar pritožnica v tem postopku s sklicevanjem na naknadno spremenjene okoliščine glede njenega premoženjskega stanja ne more uspeti.

8. Po 158. členu Ustave Republike Slovenije je namreč mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom.2 Noben zakon pa ne določa, da bi se lahko v postopkih za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, nastalih po izdaji sodne odločbe, ki bi poslabšale premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca, zahtevala sprememba pravnomočne odločitve. Zato vsebine sklepa o odlogu taksne obveznosti tožeče stranke s 3. 11. 2015, ne glede na navedbe pritožnice, ni več mogoče presojati. Njen socialni položaj bo varovan v davčnem izvršilnem postopku s pravili o denarnih prejemkih, ki so izvzeti iz izvršbe in s pravili o omejitvi davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati banka.3

9. Res je, da je bil tožeči stranki v tem postopku po izdaji odločbe o reviziji poslan nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o reviziji. Vendar smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14a. člena Zakona o sodnih taksah - 1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok. Novi plačilni nalog zato nikakor ne more pomeniti nove odločitve o dolžnosti plačila sodne takse (in posledično podelitve novega roka za vložitev predloga za taksno oprostitev),4 za kar se zavzema pritožnica.

**Sklepno**

10. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, tako kot mu to nalaga določba 2. točke 365. člena ZPP.

1 Šlo je za revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg ... v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg ... 2 Zaradi učinkov pravnomočnosti, zlasti njenih časovnih mej, pravnomočnost ne zajema dejstev, ki nastanejo po izdaji sodne odločbe. Zato se zaradi njih praviloma ne more zahtevati razveljavitve pravnomočne odločitve. Sklicevanje na naknadno spremenjene okoliščine pa je na primer dopustno v tožbi za spremembo odločbe o preživnini po petem odstavku 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in v zahtevi za povečanje, zmanjšanje ali odpravo rente po 175. členu Obligacijskega zakonika. 3 Določbi 159. in 160. člena Zakona o davčnem postopku - 2 v zvezi s 35. členom ZST-1. 4 Po vsem povedanem je tudi jasno, da je rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji potekel najkasneje z iztekom roka za plačilo sodne takse po prvotno izdanem plačilnem nalogu.