Jedro

Kadar je o bistveno enaki zadevi že odločilo Vrhovno sodišče, ne gre za pomembno pravno vprašanje, saj je po sodni praksi pomembno le tisto pravno vprašanje, od katerega rešitve je mogoče pričakovati razvoj prava, če je pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava.

Nezmožnost preživljanja ni zelo huda posledica v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj lahko ta razlog revident uveljavlja v postopku izvršbe.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka po odvetnici dne 4. 12. 2008 vložila revizijo.

Revizija ni dovoljena.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada Ljubljana z dne 31. 5. 2005, s katero je bila tožeči stranki odmerjena dohodnina za leto 2004 v višini 1,660.480,00 SIT. Odločba je postala dokončna z odločbo tožene stranke z dne 15. 10. 2007, s katero je bila pritožba tožeče stranke zavrnjena.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Tožeča stranka navaja, da je revizija dovoljena po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja, odločba pa ima zanjo zelo hude posledice.

Pomembnost pravnega vprašanja kot pogoja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tožeča stranka izkazuje s pozivom Vrhovnemu sodišču, da se opredeli do dileme, ali se dohodki, prejeti za več let nazaj, obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov in se od teh povprečnih zneskov obračuna dohodnina ali pa je treba upoštevati tudi določbi drugega in tretjega odstavka 13. člena Zakona o dohodnini (ZDoh; Uradni list RS, št. 71/93), ter se dohodnina odmeri tako, da se za davčno osnovo v tistih letih, kjer je to mogoče, ugotovi in upošteva prejemek tega leta. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča RS gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve le, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava. Ker pa je bilo o vprašanju, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, na Vrhovnem sodišču že odločeno s sodbo I Up 794/2006 z dne 10. 10. 2006, na katero se sklicuje tudi revident, ter o obravnavanem pravnem vprašanju že zavzeto stališče, revident ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije, določenega v 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče pa revidentu pojasnjuje, da določbi drugega in tretjega odstavka 13. člena ZDoh nista specialni glede na prvi odstavek, ampak sta pojasnjevalne narave, zato Vrhovno sodišče v podobnem primeru davčnih organov ni razvezalo uporabe drugega in tretjega odstavka 13. člena ZDoh, kot zmotno navaja revident, saj za to ni pristojno.

Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident v zvezi s tem navaja, da je fizični delavec, katerega prijavljeni letni dohodek za leto 1993 znaša 287.395,00 SIT neto in regres 57.488,00 SIT. Zaradi tega naj bi bilo odmerjeno doplačilo dohodnine zanj eksistenčnega pomena, saj znesek predstavlja večkratnik njegovega mesečnega dohodka. V zvezi z zatrjevanim pogojem za dovolitev revizije po presoji Vrhovnega sodišča se revident ne more uspešno sklicevati na višino svojega dohodka v letu 1993, saj z revizijo izpodbija davčno obveznost, ki je zapadla leta 2005. Glede dohodkov v letu 2005 oziroma sedanjih dohodkov pa ni navedel ničesar. Zelo hude posledice, ki naj bi nastopile, tožeča stranka opredeli zgolj pavšalno z navedbo, da bo ogrožena njena eksistenca, s čimer ni zadostila niti trditvenemu niti dokaznemu bremenu. Iz teh razlogov po presoji Vrhovnega sodišča tudi niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Poleg tega pa Vrhovno sodišče dodaja, da nezmožnost plačila davčnih obveznosti zaradi prenizkih dohodkov davčni zavezanec lahko uveljavljala v izvršbi preko instituta omejitve davčne izvršbe po izvršilnih predpisih.

Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.