Jedro

Toženec z vlogo ni zaprosil zgolj za oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o začasni odredbi, temveč za oprostitev plačila vseh sodnih taks v postopku, sodišče prve stopnje pa je odločilo le o (ne)oprostitvi plačila sodne takse za postopek o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi. Toženčeve navedbe je mogoče razumeti kvečjemu kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe, o katerem mora odločiti sodišče prve stopnje.

Okoliščina, da je sodišče prve stopnje odločilo le o (ne)oprostitvi plačila sodne takse za postopek o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, pa sama po sebi ne povzroči, da je odločitev napačna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi.

Ugotovilo je, da toženec v zadnjih treh mesecih sicer ni prejemal mesečnih dohodkov, vendar pa je poleg nepremičnine, v kateri živi, lastnik še štirih drugih nepremičnin, katerih vrednost po oceni GURS znaša 47.364 EUR. Prav tako ima toženec pri Banki A., d. d., odprt transakcijski račun, na katerem je stanje 31. 1. 2022 znašalo 3.071,71 EUR, pri čemer se je pozitivno stanje na računu iz meseca v mesec povečevalo. Toženec je družbenik v podjetju B., d. o. o., iz bilance katerega izhaja, da je imelo omenjeno podjetje v letu 2020 3.471,53 EUR dolgoročnih sredstev, 48.824,32 EUR kratkoročnih sredstev in 34.180,71 EUR kratkoročnih obveznosti, pri čemer delež toženca znaša 18.115,14 EUR.

2. Zoper tak sklep se toženec pritožuje iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in ga oprosti plačila sodnih taks v tem postopku. V pritožbi navaja, da je podal prošnjo za oprostitev plačila vseh sodnih taks v tem postopku in ne samo za plačilo sodne takse za ugovor zoper izdano začasno odredbo. Denarnih sredstev za plačilo sodnih taks nima, ker je slabšega premoženjskega stanja in nima izkazanega finančnega pritoka denarnih sredstev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom 1. odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče prve stopnje odloči o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks na predlog stranke. Drži, kar navaja pritožba, da toženec z vlogo s 27. 12. 2021 ni zaprosil zgolj za oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o začasni odredbi, temveč za oprostitev plačila vseh sodnih taks v postopku1, sodišče prve stopnje pa je odločilo le o (ne)oprostitvi plačila sodne takse za postopek o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi. Kolikor se nanašajo na (predlog za) taksno oprostitev nasploh, je zato toženčeve navedbe mogoče razumeti kvečjemu kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe, o katerem mora odločiti sodišče prve stopnje (smis. prim. 325. do 327. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

5. Okoliščina, da je sodišče prve stopnje odločilo le o (ne)oprostitvi plačila sodne takse za postopek o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, pa sama po sebi ne povzroči, da je odločitev napačna. Izpodbijana odločitev je glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o premoženjskem in finančnem stanju toženca (povzete v drugem odstavku 1. točke obrazložitve zgoraj), ki jim ta konkretizirano ne nasprotuje, pravilna. Po presoji pritožbenega sodišča namreč ugotovitve o tem, s kakšnim premoženjem razpolaga toženec, četudi v zadnjih treh mesecih ni prejemal mesečnega dohodka (a se je stanje na njegovem transakcijskem računu iz meseca v mesec vseeno povečevalo), ne utemeljujejo oprostitve plačila sodnih taks.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Katere bo še dolžan plačati, sicer ne navede.