Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe dr. Mihe Šošića, odvetnika v Mariboru, na seji 7. novembra 2022
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16, 36/19 in 130/22) se zavrne.
2.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ks 1842/2018 z dne 7. 7. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. X K 1842/2018 z dne 2. 6. 2020 se ne sprejme.
1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Zatrjuje njeno neskladje z 2., 14. in 22. členom Ustave, ker naj bi bistveno enake položaje neutemeljeno obravnavala različno. Zatrjuje tudi, da izpodbijana določba nesorazmerno posega v ustavni položaj odvetništva iz 137. člena Ustave, v lastninsko pravico iz 33. člena Ustave in svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave. Navedena določba naj bi odvetnike odvračala od opravljanja zagovorništva po uradni dolžnosti. Država naj bi odvetnike, ki sodelujejo pri zagotavljanju nujnih funkcij pravosodja, postavila v bistveno slabši položaj kot tiste, ki opravljajo odvetniške storitve na trgu. Znižanje nagrade naj bi bilo izjemoma dopustno zgolj v izrednih razmerah. Z izpodbijano določbo naj bi država posredno posegla tudi v pravice obdolžencev do poštenega postopka in učinkovite obrambe iz 22. in 29. člena Ustave.
2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklep, s katerim so mu priznani potrebni izdatki in nagrada v znesku 17.827,97 EUR, v presežku pa je sodišče zahtevek zavrnilo. Ker je kot odvetnik izvajal storitve brezplačne pravne pomoči, mu je sodišče na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv[1] priznalo nagrado za delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, Ustavno sodišče sprejme pobudo za začetek takega postopka torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).
4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto
Predsednik
[1]Navedeni odstavek določa, da sta odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi jima pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdv nični.