Jedro

V obsegu obrestovanja obresti upnik nima izvršilnega naslova, saj ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN), ta pa ni dovoljena o ničnem pravnem poslu (drugi odstavek 1057. člena OZ), torej tudi ne o obveznosti, ki je nedopustna, ker nasprotuje prisilnim predpisom (35. v zvezi 37. členom OZ).

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnikov (I. točka izreka) in jima naložilo povrnitev upnikovih stroškov v višini 538,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Dolžnika v pravočasnih laičnih pritožbah v bistvenem navajata, da izvršilni naslov še ni izvršljiv, da gre za oderuške obresti, pri čemer ni mogoče izračunati višine zamudnih obresti, pri tem pa grajata tudi višino obveznosti. V nadaljevanju pojasnjujeta svoj socialni status in se posplošeno sklicujeta na človekove pravice in pravo evropske Unije. Pojasnjujeta tudi v kakšnih okoliščinah je bila sklenjena kreditna pogodba. Opozarjata, da je parcela št. 2635/1 k.o. M. v solastnini dolžnice. Pritožbenih stroškov ne priglašata.

3. Upnik v odgovoru na pritožbi pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, pojasnjuje, da pritožbene navedbe niso utemeljene, in predlaga zavrnitev pritožb. Priglaša stroške odgovora na pritožbi.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje ni preverilo skladnosti izvršilnega naslova z upnikovim predlogom za izvršbo, s čimer je kršilo določilo prvega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ta ima procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse bistveno za odločitev o utemeljenosti predloga za izvršbo. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen (drugi odstavek 55. člena ZIZ).(1) Sodišče druge stopnje je opravilo tak uradni preizkus ob smiselni uporabi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločilo preko izvršilnega naslova.

6. Iz podanega obračuna dolžnikovih obveznosti (priloga A3) izhajajo obveznosti, za katere upnik nima izvršilnega naslova: bančna pristojbina, premija za zavarovanje kredita, zaključni stroški, stroški izpiska, stroški opomina, poštni stroški, dopis o spremembi kredita. V notarskem zapisu SV 383/03 z dne 26. 5. 2003 je opredeljena le glavnica kreditne obveznosti v višini 42.500,00 EUR oz. 9.906.826,00 SIT z 8,125% letnimi (rednimi) letnimi obrestmi in 5% letnimi zamudnimi obrestmi in obrestnoobrestnimi obrestmi. Stroški so pri tem navedeni brez elementov za njihovo denarno opredelitev, zato v tem delu ne gre za primerni izvršilni naslov (prvi odstavek 21. člena ZIZ).(2)

7. Pri tem iz s strani upnika podanega obračuna ni razvidno, ali je bilo izvedeno obrestovanje obresti, ki je v izvršilnem naslovu izrecno zapisano, po slovenskem pravu(3) pa praviloma ni dopustno (prvi in drugi odstavek 375. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). V obsegu obrestovanja obresti upnik nima izvršilnega naslova,(4) saj ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN), ta pa ni dovoljena o ničnem pravnem poslu (drugi odstavek 1057. člena OZ), torej tudi ne o obveznosti, ki je nedopustna, ker nasprotuje prisilnim predpisom (35. v zvezi 37. členom OZ). Do enakega rezultata privede smiselna uporaba določila tretjega odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti, ki je zakonski pogoj, da pridobi notarski zapis učinek izvršilnega naslova (4. člen ZN), procesno razpolaganje, to pa ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo. Zakonodajalec je s tem, ko je vezal učinek izvršilnega naslova na dovoljenost poravnave, zajel tudi splošno prepoved iz tretjega odstavka 3. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo, ali je dogovorjena višina obrestne mere zamudnih obresti, kot izhaja iz izvršilnega naslova, v skladu s slovenskimi prisilnimi predpisi.(5) Pri tem iz obravnavanega upnikovega obračuna izhaja za redne pogodbene obresti tudi višja obrestna mera, kot je ta opredeljena v notarskem zapisu, v katerem je obrestna mera opredeljena v fiksni višini 8,125 % letno.

9. Upnik je zatrjeval odpoklic kredita zaradi neplačil zaporednih obrokov, ki je povzročil predčasno zapadlost celotne kreditne obveznosti, zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno upoštevalo v notarskem zapisu opredeljeno zapadlost na dan 15. 7. 2015, ki je bila dogovorjena za primer da do kršitve kreditne pogodbe ne bi prišlo. Upnik je tudi obračunal kreditno obveznost na drug datum, zato so razlogi sodišča prve stopnje glede zapadlosti in s tem izvršljivosti v tej zvezi napačni. Pri tem se sodišče prve stopnje ni opredelilo do potrditve zapadlosti v javni listini notarskem zapisu SV 37/14 z dne 28. 1. 2014 (priloga A6 - drugi odstavek 20. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ),(6) kar bo moralo storiti v ponovljenem postopku.

10. Po pojasnjenem je pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijano odločitev že iz pojasnjene uradno upoštevne kršitve, se mu ni bilo potrebno opredeliti do drugih s strani dolžnikov v pritožbah zatrjevanih kršitev.

11. Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem postopku opredeliti do vseh pojasnjenih vprašanj, pri tem pa opraviti materialno procesno vodstvo (prvi odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) z namenom, da bo upnik predložil obračun, ki bo upošteval zgornja izhodišča, saj v nasprotnem primeru sodišče prve stopnje ne bo moglo opraviti preizkusa skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom. Po pridobljenih ustreznih pojasnilih in ustrezni opredelitvi obveznosti, bo moralo, če upnik sam ne bo že predhodno delno umaknil predloga za izvršbo, v delu, ki se nanaša na obveznosti, za katere upnik nima izvršilnega naslova, ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi v tem delu razveljaviti in v istem obsegu upnikov predlog zavrniti. Razveljavitev sklepa o izvršbi bo prišla v poštev tudi v delu obveznosti, ki jih upnik kljub pozivu ne bi ustrezno pojasnil.(7)

12. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Glej Sklep II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003 in tudi VSM sklep I Ip 517/2012 z dne 7. 6. 2012. Op. št. (2) : Primerjaj tudi VSM sklep I Ip 166/2015 z dne 13. 5. 2015. Op. št. (3) : Upnik, ki je sicer tuja pravna oseba, se še v odgovoru na pritožbo sklicuje na slovenske predpise, pa tudi dolžnika v pritožbi, zato ne more biti dvoma, da je bila dogovorjena uporaba slovenskega prava. Svoboda izbire prava izhaja iz 3. člena Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija), ki ga je sodišče uporabilo, ker je bil notarski zapis sklenjen pred 17. 12. 2009, torej še pred uveljavitvijo Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Uredba Rim I).

Op. št. (4) : Obširno o tem VSM sklep I Ip 513/2013 z dne 4. 7. 2013. Op. št. (5) : Potrošnik je dolžan za zapadle kreditne obveznosti za čas od nastanka dolžnikove zamude do dneva plačila plačati dajalcu kredita zamudne obresti, obračunane po predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Nično pa je vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem določilom in v škodo potrošnika, torej glede višjih obresti od predpisanih. Glej peti odstavek 13. člena in prvi odstavek 21. člena Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK), veljaven v času sklenitve notarskega zapisa.

Op. št. (6) : Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotavlja, da 20.a člena ZIZ ni mogoče uporabiti, saj obravnavani notarski zapis ne vsebuje notarjevega opozorila stranki, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla.

Op. št. (7) : Ustrezna opredelitev obveznosti je zajeta v upnikovem trditvenem bremenu (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).