Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obnovitveni razlog je okoliščina, da stranka najde ali pridobi možnost uporabiti nov dokaz ali da izve za novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Vložitev tožbe pa ne more predstavljati novega dejstva, ki bi v konkretni pravdi lahko privedla do ugodnejše odločitve, saj ne gre za novo dejstvo v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka.
Proti navedeni odločitvi je vložil pritožbo toženec in uveljavljal vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi oziroma spremeni in predlog za obnovo postopka dovoli. V pritožbi pojasnjuje, da je zmotna ugotovitev prvostopnega sodišča, da toženec v predlogu za obnovo postopka ni predlagal novega dokaza. V njem je bilo namreč izrecno navedeno, da toženec predlaga vpogled v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 1074/2008, s čimer je predlagal vse dokaze, ki se v tem spisu nahajajo. Nadalje pojasnjuje, da je v predlogu navedel, da je prišlo do novih dokazov in da je pridobil možnost uporabiti te nove dokaze s tem, ko je vložil tožbo, kar je popolnoma skladno z določbo 394. člena 10. točke ZPP, ki za takšne primere dovoljuje možnost predlagati obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je napačno citiralo besedilo predloga za obnovo, s čimer je storilo kršitev po 339. členu 2. odstavek 14. točka ZPP, saj je nasprotje med tem, kar sodišče navaja v razlogih sklepa napram predlogu za obnovo postopka. Napačna je tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da dokazi niso priloženi obnovi postopka, čeprav so bili ustrezno predlagani.
Pritožba ni utemeljena.
V obravnavani pravdni zadevi je bilo pravnomočno odločeno, da se mora toženec izseliti iz stanovanja, ki je v lasti tožnice, saj ga zaseda brez pravne podlage.
Toženec je v predlogu za obnovo postopka zatrjeval, da je v aprilu 2008, torej po pravnomočnosti sodbe, vložil tožbo zoper toženko, v tem postopku tožnico, s katero uveljavlja ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Pojasnjuje, da sta bili pravdni stranki zunajzakonska partnerja. V času trajanja zunajzakonske skupnosti je bilo pridobljeno določeno premoženje, med drugim tudi stanovanje, iz katerega se mora izseliti. Ker je stanovanje skupno premoženje, kar bo ugotovljeno v tem postopku, bi bila zanj izdana ugodnejša odločba, saj bi imel zakonito podlago za bivanje v njem.
Po 10. točki 394. člena ZPP je lahko obnovitveni razlog okoliščina, da stranka najde ali pridobi možnost uporabiti nov dokaz, ali da izve za novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva in dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Novo dejstvo naj bi v konkretnem primeru predstavljala vložitev tožbe zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem. V tem postopku je toženec predlagal nove dokaze, s katerimi naj bi potrdil zatrjevana dejstva in dokazal obstoj lastninske pravice na stanovanju.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan. Toženec je namreč že v rednem postopku ugovarjal, da stanovanja ne zaseda nezakonito, ker predstavlja skupno lastnino. Sodišče prve stopnje je navedeni ugovor obravnavalo kot predhodno vprašanje v smislu določbe 1. odstavka 13. člena ZPP in po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da toženec ugovora ni dokazal, zato je tudi ugodilo tožbenemu zahtevku. Odločitev o predhodnem vprašanju ima ob upoštevanju določbe 2. odstavka 13. člena ZPP, pravni učinek le v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno, zato bo toženec v drugem postopku lahko uveljavljal drugačno odločitev. Vložitev tožbe pa ne more predstavljati novega dejstva, ki bi v konkretni pravdi lahko privedla do ugodnejše odločitve, saj ne gre za novo dejstvo v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP.
Pritožbeni očitki o kršitvi določbe pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP so neutemeljeni, saj je sodišče prve stopnje korektno povzelo vsebino predloga za obnovo postopka in za svojo odločitev navedlo jasne in logične razloge.
Iz navedenih razlogov je odločitev prvostopnega sodišča pravilna, saj temelji na določbi 398. člena ZPP v zvezi s členom 395 ZPP. Ker sklep ni obremenjen niti s kršitvami določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti v smislu določbe 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.