21. 12. 2005

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1865/2003 z dne 5. 5. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 2001/00821 z dne 6. 11. 2003 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog pritožnika (v izvršbi upnika) za nadaljevanje izvršbe z rubežem denarnih terjatev. Zoper prvostopenjski sklep je pritožnik vložil pritožbo. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev sodišča temelji na ugotovitvi, da je pritožnik predlagal dovolitev izvršbe na terjatve, ki (še) niso nastale, zato njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave. Meni, da izpodbijana odločitev temelji na očitno napačnem stališču sodišča, da terjatev iz nične pogodbe nastane šele takrat, ko je ničnost ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo. Pritožnik je prepričan, da ničnosti ni treba ugotavljati s sodno odločbo, temveč nastopi sama po sebi in ex tunc. Navedeni problem je po mnenju pritožnika pomembno pravno vprašanje in zato terja ustavnosodno presojo. Višjemu sodišču pritožnik očita, da se ni opredelilo do odločilnih navedb v pritožbi. Sklep Višjega sodišča naj ne bi vseboval razumnih razlogov o tem, zakaj upnikova izvajanja, da so predložene pogodbe nične po samem zakonu, niso upoštevna. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pritožnik utemeljuje z navedbo, da je stališče, da terjatev, ki je posledica ničnosti pogodbe, nastane šele takrat, ko je ničnost ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, napačno. To stališče izhaja iz sklepa prvostopenjskega sodišča, sklep Višjega sodišča pa ne temelji na tem stališču. Višje sodišče je svojo odločitev oprlo na oceno, da iz trditvene podlage in predloženih dokazov ne izhaja, da gre za dejstva, ki bi pripeljala do ničnosti pogodb. Pravilnosti te ocene pa Ustavno sodišče glede na povedano v 3. točki obrazložitve ne more presojati.

5.Tudi očitek pritožnika, da se Višje sodišče ni opredelilo do odločilnih navedb v pritožbi, je neutemeljen. Iz sklepa Višjega sodišča je razvidno, da se je Višje sodišče podrobno ukvarjalo s posameznimi razlogi, s katerimi je pritožnik poskušal utemeljiti ničnost pogodb, vendar je ugotovilo, da dejstva, ki bi pripeljala do ničnosti pogodb, niso nesporno izkazana.

6.Ker očitno ne gre za kršitev pravice iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić