Jedro

Ker tožnica, kljub pozivu k dopolnitvi zahtevka, ki je v vseboval tudi opozorilo na posledice, ni ravnala v skladu s pozivom in ni predložila še manjkajočih listin, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbo, v kateri je tožnica izpodbijala sklep, izdan na podlagi 2. odstavka 68. člena ZUP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 268/98-5 z dne 23.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice proti odločbi tožene stranke z dne 23.2.1998. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je z njo tožena stranka kot nepopolno zavrgla zahtevo tožnice za denacionalizacijo parc. št. 621 in 633 k.o. S.Š. Ker je bila zahteva tožnice, vložena 26.11.1993, nepopolna, jo je tožena stranka 12.9.1997 pismeno pozvala k dopolnitvi zahteve. Vlagateljica je 14.10.1997 delno dopolnila zahtevo, obenem pa zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev zahteve. Tožena stranka je 4.11.1997 izdala sklep o podaljšanju roka in sicer za 30 dni. V sklepu pa je navedla, katere dokumente mora vlagateljica v postavljenem 30-dnevnem roku še predložiti. Tožnica je 8.12.1997 ponovno zaprosila za podaljšanje roka in to do 1.2.1998. Vse do 17.2.1998 ni dopolnila zahteve za denacionalizacijo z dokumenti, ki so za vračilo premoženja ključnega pomena. Ni predložila aktov o podržavljenju, ni navedla uradnega glasila, v katerem je naveden predpis, na podlagi katerega je bilo premoženje podržavljeno njenemu očetu, za očeta ni predložila nobenega dokaza o njegovi smrti ter tudi ne njegovega pooblastila (kolikor je živ). Priložila tudi ni potrdila geodetske uprave o legi, površini in vrsti rabe parcel v sedanjem času. Zato je bila zahteva zavržena. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožena stranka pravilno upoštevala določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in pravilno odločila. Glede sklicevanja tožnice na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožena stranka takšen predlog zavrnila.

Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Do zapletov je prišlo, ker je bil kompleten zahtevek vložen pri Upravni enoti L., Izpostava Š. Ta je dokumentacijo odstopila toženi stranki. Tožnica o tem ni bila seznanjena. Zato ni vedela, kaj je bilo odstopljeno, kaj pa je ostalo. Ne more nositi odgovornosti, če je organ določene dokumente izgubil. Odvetnik L.A., ki je na prvi stopnji reševal zahtevek, je pooblaščencu tožnice naročil, naj ugotovi, katere listine so ostale pri upravni enoti. Sklep prve stopnje je bil izdan zato, ker je imenovani na dano naročilo pozabil. Sodišče prve stopnje je ignoriralo vlogo tožnice z dne 14.12.1998. Predlaga zaslišanje odvetnika A. in tožnice ter preverjanje spisa pri upravni enoti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Med strankama ni spora o tem, da tožnica, kljub pozivu v sklepu z dne 4.11.1997 k dopolnitvi zahtevka, ki je vseboval tudi opozorilo na posledice, ni ravnala v skladu s pozivom in ni priložila še listin, ki jih navaja sklep tožene stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbo, v kateri je tožnica izpodbijala sklep, izdan na podlagi 2. odstavka 68. člena ZUP, po katerem se nepopolna vloga, katere pomanjkljivosti niso bile odpravljene, zavrže. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Iz spisa Upravne enote L., Izpostava - Š., je namreč razvidno, da vloga tožnice ni bila popolna in je bila kot takšna odstopljena v pristojno obravnavo toženi stranki. Iz sklepa z dne 4.11.1997 pa je tožnica lahko jasno razbrala, kaj vse mora še predložiti, da bi bila njena zahteva popolna. O predlogu tožnice za vrnitev v prejšnje stanje (vloga z dne 14.12.1998) je tožena stranka odločila, iz izpodbijane sodbe pa izhaja, da je sodišče prve stopnje to odločitev presodilo.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.