Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki (poleg že plačanega na račun odškodnine) plačati 2.741.394,27 SIT (sedaj 11.439,64 EUR) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik v reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče prenizko ovrednotilo okoliščine, povezane s posameznimi vrstami škod. Ponovno je opisal okoliščine, ki so bile podlaga za odmero odškodnine iz naslova telesnih bolečin. V zvezi z duševnimi bolečinami zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je posebej izpostavil svoje duševno trpljenje ob zavedanju, da je invalid, in ob dejstvu, da je zaradi nesposobnosti za vsako resnejše opravilo moral spremeniti svojo življenjsko filozofijo in se odpovedati prevzemu kmetije. V zvezi z duševnimi bolečinami zaradi skaženosti je opozoril na šepanje, prekrivanje poškodovane noge z oblačili in obuvali, izogibanje kopališčem, bazenom in morju. Soočanje z dejstvom, da bo življenje po nezgodi teklo drugače, in strah pred tem, česa vse ne bo mogel početi, utemeljuje prisojo višje odškodnine za strah. Zaradi vseh omejitev bo moral trpeti še vsaj 50 let. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da mu prisodi še nadaljnjo odškodnino v višini 11.000.000 SIT (45.902,19 EUR) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, odmeri pravdne stroške v skladu z uspehom in mu prizna stroške revizije.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki. Toženka na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V izpodbijani sodbi so ustrezno upoštevana merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, določena v 200. členu in v 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR; Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89). Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.

Tožnik je utrpel zmečkanino leve goleni, zaradi česar mu je bila amputirana leva noga pod kolenom, ter odrgnine po roki in kolenu. Prestal je pet operacij. Zaradi pritiska na protezo še vedno ob vsakem koraku čuti bolečine. Te so še posebej hude ob snemanju proteze in ob spremembah vremena. Ko se je po nesreči zavedel, v kakšnem stanju je noga, je bil zgrožen. Hudo ga je bilo strah pred amputacijo noge, še vedno pa je v skrbeh tako za poškodovano nogo kot zaradi prekomernega obremenjevanja druge noge. Zaradi spremenjene zunanjosti, ki jo je le stežka mogoče prikriti, hudo trpi. Posledice poškodbe, ki jo je utrpel v starosti osemnajst let, so povzročile spremembo življenjskih načrtov - pred tem je nameraval prevzeti kmetijo svojih staršev. Sodišče je pri odmeri odškodnine za vsako od zahtevanih oblik škode upoštevalo vse ugotovljene okoliščine, ki so podrobneje opisane v izpodbijanih sodbah, in v okviru teh tudi tiste, ki jih tožnik posebej izpostavlja v reviziji. Ugotovljene okoliščine so ustrezno ovrednotene v prisojenem znesku odškodnine, ki je v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje predstavljala nekaj več kot 115 povprečnih neto plač. Taka odškodnina je primerljiva z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih in ki se gibljejo med 80 in 117 povprečnimi neto plačami.(1) En primer, v katerem je bila prisojena bistveno višja odškodnina,(2) sam po sebi ne more utemeljiti višje odškodnine.

Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločba o reviziji vključuje zavrnitev predloga tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

.Op. št. (1): Tako npr. II Ips 615/92, II Ips 844/93, II Ips 564/2000, II Ips 529/2001, II Ips 576/2002, II Ips 342/2003, II Ips 440/2005. Op. št. (2): Tako II Ips 345/96, v katerem je bila prisojena odškodnina v višini 181 povprečnih neto plač.