Jedro

Tožnica utemeljeno opozarja, da sta relevantni določbi splošnih pogojev glede posledic neplačila premije smiselno povzeti po kogentni določbi 937. člena OZ, ki razdrtje zavarovalne pogodbe pogojuje z aktivnostjo zavarovalnice iz tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Sankcija za neplačilo premije ni prenehanje pogodbe, temveč le prenehanje obveznosti zavarovalnice. Pogodba formalno še vedno velja, saj se z naknadnim vplačilo obveznost zavarovalnice ponovno vzpostavi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi: „1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 24472/2017 z dne 23. 3. 2017 se razveljavi.

2. Tožena stranka mora tožeči stranki v 8 dneh plačati 252,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 3. 2017 do plačila.“

II. Tožena stranka mora tožeči stranki v 8 dneh povrniti stroške postopka v znesku 134 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 24472/2017 z dne 23. 3. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka in zavrnilo naslednji tožbeni zahtevek: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 8 dneh plačati glavnico v znesku 252,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 3. 2017 in stroške izvršilnega postopka v znesku 64,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa izvršbi dalje do plačila." Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 57,12 EUR, v 8 dneh.

2. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da je arbitrarno odločilo, da tožeča stranka toženi stranki (v nadaljevanju toženec) odreka pravico do prenehanja pogodbe za nezgodno zavarovanje na način, ki ga je tožnica sama zapisala v Splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje. Ne gre za nepoštene splošne pogoje, ki bi terjali zavrnitev njihove uporabe. Pravdni stranki sta prostovoljno vstopili v pogodbeno razmerje po polici št. 000 , pri čemer je tožnica tožencu nudila zavarovalno kritje za premoženje zavarovanca po splošnih pogojih za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov etažnih lastnikov PG-dom-02/15-3 in kritje za nezgodno zavarovanje zavarovanca po splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE/10-4. Sklenjena je bila ena zavarovalna pogodba po polici, pri čemer je toženec imel podani dve različni zavarovalni kritji. Logično je, da se v takem primeru dogovori, da velja vsebina enih pogojev, kar je zaradi preglednosti in varnosti zavarovalca izključno v njegovem interesu. V 64. členu pogojev PG-dom-02/15-3 je zato tožnica zapisala, da so splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb, ki so veljali ob sklenitvi pogodbe, del zavarovalne pogodbe. V istem členu je še določeno, da v kolikor se vsebina pogojev PG-dom-02/15-3 razlikuje od splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, veljajo ti splošni pogoji. Razlogovanje sodišča je napačno in samim s seboj v nasprotju. Po eni strani namreč pravi, da gre za pretirano breme stranke, ki bi morala vse povprek pregledovati in primerjati vsebine različnih splošnih pogojev in ugotavljati morebitne razlike, po drugi strani pa je mnenja, da je določba, ki govori, da se v primeru razlik uporabljajo le eni pogoji, nepoštena in nedopustna. Namen takšne določbe je ravno v tem, da se zaradi morebitnih nejasnosti in nasprotij različnih pogojev zavarovanj, ki so združeni na eni polici, dogovori uporaba le enih pogojev, saj gre za eno zavarovalno pogodbo. Toženec se je skliceval na tretji odstavek 10. člena pogojev PG-NE/10-4 in trdil, da je zavarovanje prenehalo 30. 8. 2018. Z neplačilom premije ne pride do avtomatičnega prenehanja zavarovalne pogodbe, vendar pa lahko zavarovalnica odstopi od pogodbe, če je pred tem izvedla določene aktivnosti. V konkretnem primeru ni šlo za takšno situacijo, zavarovalna pogodba ni bila odpovedana, toženec je imel zavarovalno kritje po polici za obdobje od 1. 8. 2016 do 31. 7. 2017, zato je dolžan plačati premijo. Enako določbo vsebuje 937. člen OZ, po kateri zavarovalna pogodba ne preneha avtomatično, lahko pa pride do prenehanja, če zavarovalnica to možnost uporabi pod pogojem, da je pred tem zavarovalca s priporočenim pismom na to opozorila. Tožnica priporočenega pisma v skladu s tretjim odstavkom 10. člena pogojev PG-NE/10-4 tožencu ni nikdar poslala, zato niso bili izpolnjeni pogoji za prenehanje pogodbe po tej določbi. Sodišče je samo brez trditev in dokazov ugotovilo obstoj takega pisma in na to vezalo prenehanje pogodbe. Ni res, da tožnica za plačilo skupnega zneska 239,55 EUR nima nobenih navedb. Neutemeljen je tudi očitek sodišča, da se znesek po obračunu in znesek po računu ne ujemata, tožnica pa ne predloži nobene specifikacije. Tožnici so neutemeljeno naloženi v plačilo pravdni stroški tožene stranke, saj iz njenih vlog nikjer ne izhaja konkreten in specificiran zahtevek za povrnitev.

3. V odgovoru na pritožbo toženec navaja dokumente, iz katerih je razvidno, da se zavarovanje prekine, če premija ni plačana. Sprašuje tudi, ali bi v primeru, da prijavi danes škodo v stanovanju, bila škoda tudi izplačana, kljub temu, da premija ni plačana. Zavarovalnica X. je bila ustanovljena z družbenimi sredstvi za pomoč državljanom, sedaj pa hočejo na nekorekten način izsiliti plačilo za neopravljeno delo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, zato je sodbo sodišča prve stopnje dopustno izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. 6. Ta pa so naslednja in med strankam tudi niso sporna: - pravdni stranki sta 17. 7. 2015 sklenili zavarovalno pogodbo za paketno premoženja in premoženjskih interesov etažnih lastnikov po Polici št. 000 (predmet zavarovanja je stanovanje na naslovu P. 2, L.) za ; - z isto Polico sta pravdni stranki sklenili še nezgodno zavarovanje po Splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb1; - toženec je podpisal Polico, s katero je bil seznanjen, da je zavarovalna pogodba sklenjena po Splošnih pogojih za paketno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov etažnih lastnikov PG-dom-02/15-3 in Splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE/10-4; - dogovorjeno je bilo, da gre za permanentno zavarovanje, kar pomeni, da premija zapade vsako leto zadnjega dne v mesecu juliju ob 24.00 uri.

7. Tožnica zahteva plačilo premije po polici, toženec pa meni, da je ni dolžan plačati, ker je s tem, ko za obdobje od 1. 8. 2016 do 31. 7. 2017 ni plačal premije, zavarovalna pogodba prenehala. Sklicuje se na tretji odstavek pogojev PG-NE/10-4, ki določa, da če zavarovalec premije, ki je dospela, ne plača do dogovorjenega roka (in tega ne stori kakšna druga zainteresirana oseba), zavarovalna pogodba preneha po 30 dneh, šteto od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnic z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer ta rok ne more poteči prej kot v 30 dneh po zapadlosti premije.

8. Tožnica se je sklicevala na 64. člen pogojev PG-dom-02/15-3, ki določa, da v primeru razlik med pogoji PG-dom-02/15-3 in PG-NE/10-4, veljajo prvi, kar pomeni, da se za veljavnost pogodbe in posledice neplačila premije uporablja skupne določbe X. odseka pogojev PG-dom-02/15-3, natančneje 80. člen2. 9. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je določba 64. člena pogojev PG-dom-02/15-3 nepoštena v smislu drugega odstavka 121. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in zavrnilo njeno uporabo, in sicer (1) ker takšna določba tožencu odreka pravico do prenehanja pogodbe za nezgodno zavarovanje na način, kot ga je tožnica sama zapisala v pogoje PG-NE/10-4 (2) ker je nedopustno, da tožnica sestavi posebne splošne pogoje za posamezno vrsto zavarovanja, potem pa v enih splošnih pogojih doda splošno določbo, da v primeru, če se vsebine splošnih pogojev med sabo razlikujejo, veljajo le določbe enih splošnih pogojev in (3) ker gre za nepravično določbo, ki je za toženo stranko pretirano stroga, saj ustvarja pravno negotovost in na toženo stranko prevaljuje pretirano breme, ko bi morala vsepovprek pregledovati in primerjati med sabo vsebine različnih splošnih pogojev in ugotavljati morebitne razlike.

10. Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih določil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga zanjo (drugi odstavek 121. člena OZ).

11. Po presoji pritožbenega sodišča je ocena sodišča prve stopnje, da določba 64. člena pogojev PG-dom-02/15-3 tožencu odreka pravico do prenehanja pogodbe oziroma, da je nepravična in pretirano stroga, materialnopravno zmotna. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da določba 64. člena pogojev PG-dom-02/15-3 v primerih, ko je sklenjena ena zavarovalna pogodba po eni polici za dve različni zavarovalni kritji, omogoča poenotenje pogojev, ki je nujno za preglednost zavarovalne pogodbe in s tem koristno za zavarovalca. Če se v takem primeru dogovori uporaba enih pogojev, ne gre za nepravično ali pretirano strogo določbo splošnih pogojev. Utemeljeno tožnica še opozarja, da sta relevantni določbi splošnih pogojev glede posledic neplačila premije smiselno povzeti po kogentni določbi 937. člena OZ, ki razdrtje zavarovalne pogodbe pogojuje z aktivnostjo zavarovalnice iz tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ3. Sankcija za neplačilo premije ni prenehanje pogodbe, temveč le prenehanje obveznosti zavarovalnice. Pogodba formalno še vedno velja, saj se z naknadnim vplačilo obveznost zavarovalnice ponovno vzpostavi4. 12. Poleg navedenega je pomembno tudi, da gre za permanentno zavarovanje, ki se nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove5, kar določa tudi drugi odstavek 946. člena OZ6. Tožnica je trdila, da zavarovalnega razmerja nikoli ni odpovedala na predviden način niti tega ni storil toženec. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča oziroma zmotne razlage določb splošnih pogojev in 937. člena OZ je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da obvestilo toženke o zapadlosti premije z dne 3. 8. 2016 predstavlja že aktivnost zavarovalnice, ki ima po poteku 30 dni za posledico razdrtje zavarovalne pogodbe. Obvestilo o zapadlosti premije z dne 3. 8. 2016 (priloga A6) namreč ne vsebuje opozorila iz četrtega odstavka 937. člena OZ.

13. Ker toženec ne trdi, da je pogodbo odpovedal pravočasno odpovedal (77. člen PG-dom-02/15-3 in drugi odstavek 946. člena OZ), tožnica pa je z dopisom z dne 3. 8. 2016 tudi ni odpovedala oziroma razdrla, mora tožnici plačati dolgovano premijo za sporno obdobje (921. člen OZ).

14. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo (5. alineja 358. člena ZPP). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 24472/2017 z dne 23. 3. 2017 je razveljavilo ob smiselni uporabi drugega odstavka 436. člena ZPP.

15. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP in 165. členu ZPP. Tožnica je v postopku v celoti uspela, zato ji mora toženec povrniti njene pravdne stroške, ki znašajo 134 EUR. Pritožbeno sodišče je tožnici priznalo 108 EUR stroškov takse (44 EUR za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, 10 EUR za doplačilo takse za pravdni postopek in 54 EUR za takso za pritožbo) ter 26 EUR stroškov za fotokopije in poštnino.

1 Sklenjena je bila ena zavarovalna pogodba po Polici, toženec pa je imel dve različni zavarovalni kritji. 2 Ki določa, da obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije. 3 Priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije in prenehanju zavarovalnega kritja, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije. 4 A. Polajnar Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, stran 831 in 832. 5 77. člen pogojev PG-dom-02/15-3 oziroma 14. člen pogojev PG-NE/10-4. 6 Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi, sme vsaka stranka od nje odstopiti z dnem zapadlosti premije, le da mora o tem pisno obvestiti drugo stranko najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije (2. odstavek 946. člena OZ). Iz navedene zakonske določbe izhaja, da je pri zavarovanjih za nedoločen čas, za prenehanje zavarovanja potrebna določena aktivnost strank.