Jedro

Toženka je morala ob seštevku točk za opravljene storitve uporabiti peti odstavek 17. člena ZOdv, saj gre za zadevo Bpp.

Da je uporabila peti odstavek 17. člena Zodv, je toženka pojasnila tako v drugem kot tretjem odstavku izpodbijanega sklepa, zato tožnik tudi neutemeljeno ugovarja neobrazloženosti izpodbijanega akta.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) je s sklepom z dne 8. maja 2019 delno ugodil predlogu tožnika za odmero stroškov za opravljeno brezplačno pravno pomoč po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 78/2018 z dne 21. 2. 2019 v višini 667,96 EUR (1. točka izreka); v presežku je predlog za odmero stroškov zavrnil (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bil tožnik določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu v kazenski zadevi II K 6614/2018, ki je pravočasno vrnil izpolnjeno napotnico. Toženka je nagrado odmerila na podlagi priglašenega stroškovnika, v skladu z odvetniško tarifo, petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) in načelom potrebnosti. V odstavku tri obrazložitve je navedla, katere storitve obsega priznan znesek. Glede na sklep o popravi očitne pomote, izdan na podlagi 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) z dne 13. maja 2019, so to storitve: - predobravnavni narok 300 točk; - glavna obravnava 300 točk; - urnina 100 točk; - glavna obravnava 150 točk; - glavna obravnava 150 točk; - urnina 150 točk; - glavna obravnava 150 točk; - urnina 150 točk; - glavna obravnava 300 točk; - urnina 100 točk; - materialni stroški 2% in 22% DDV. Predlog je v delu, v katerem je odvetnik zahteval povračilo stroškov za posvet s prosilcem ter pregled listin v višini 50 točk (tarifna številka 39 ter pisno korespondenco oziroma končno poročilo prosilcu v višini 50 točk) tarifna številka 39, kot neutemeljenega zavrnila.

2. Tožnik v tožbi navaja, da sklepa izpodbija iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Izpodbijani sklep je napačen v okviru višine priznanih stroškov. Toženka je stroške priznala v prenizkem znesku, pri čemer je izrek v nasprotju s (popravljeno) obrazložitvijo, saj se zneski iz obrazložitve ne ujemajo z višino priznanih stroškov. Priznane storitve so bile dejansko opravljene, kar med strankama ni sporno, tožnik pa ne izpodbija zavrnitve v zvezi s stroški posveta in končnega poročila. Iz popravljene obrazložitve izhaja, da mu je toženka priznala 1887 točk in DDV. Ob upoštevani višini točke 0,6 EUR bi morala torej odmeriti znesek 1.132,20 EUR plus DDV, torej skupaj 1.381,28 EUR. V izreku izpodbijanega sklepa pa so priznani stroški v višini 697,96 EUR. Ni jasno, kako je toženka do tega zneska prišla. Morda gre za pisno pomoto, vendar pa je bila s sklepom z dne 13. 5. 2019 popravljena zgolj obrazložitev izpodbijanega sklepa, medtem ko je izrek ostal enak. Zato je tožnik prisiljen vložiti tožbo. Stroški so torej odmerjeni napačno, pri čemer gre tudi za napačno uporabo materialnega prava, saj je napačno uporabljena odvetniška tarifa. Zgrešena pa je tudi bistvena kršitev določb postopka, saj je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju z izrekom, zaradi česar je izpodbijani sklep v nasprotju z izrekom, zaradi česar izpodbijanega sklepa niti ni moč preveriti, saj ni jasno, kako je sodišče dobilo znesek priznanih stroškov, naveden v izreku. Iz obrazložitve izhaja drugačen znesek. Glede na navedeno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni, tako da v izreku znesek priznanih stroškov nadomesti z 1.381,28 EUR, kar izhaja tudi iz obrazložitve. Podredno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa, zahteva pa tudi stroške postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna višina priznanih stroškov za opravljeno izvedbo brezplačne pravne pomoči po odločbi z dne 21. 2. 2019. 6. Tožnik ima prav, da je seštevek točk storitev, ki mu jih toženka v popravljenem tretjem odstavku izpodbijane odločbe priznava, 1887 točk, kar je z upoštevanjem vrednosti točke 0,6 EUR, 1.132,20 EUR ter skupaj z 22% DDV 1.381,28 EUR.

7. Vendar pa priznani znesek, kot izhaja iz izreka, ni napačen, ni posledica napačno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma napačno uporabljenega materialnega prava, saj je toženka ob seštevku točk za opravljene storitve morala uporabiti, ker gre za zadevo Bpp, peti odstavek 17. člena ZOdv. Ta določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Z upoštevanjem te določbe je priznani znesek pravilen oziroma bi bil natančni izračun v škodo tožniku. Da je uporabila peti odstavek 17. člena Zodv, je toženka pojasnila tako v drugem kot tretjem odstavku izpodbijanega sklepa, zato tožnik tudi neutemeljeno ugovarja neobrazloženosti izpodbijanega akta.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

9. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.