Jedro

Območje nameravane gradnje je sorazmerno gosto poseljeno. Želeni prizidek bi stal ob že v skladu z gradbenim dovoljenjem postavljenim objektom vzdolž javne ceste z že obstoječim objektom v gradbeni liniji.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Občinske uprave Občine Miklavž na Dravskem polju, št. 35112-033/2016 z dne 30. 11. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova vloga za izdajo soglasja k projektni dokumentaciji za objekt stanovanjska stavba - prizidek na zemljišču s parc. št. 833/1 in 833/2, obe k.o. .... V odločbi je navedeno, da navedena projektna dokumentacija ni skladna s projektnimi pogoji št. 35110-18/2016 z dne 1. 7. 2016. Projektna dokumentacija predvideva premajhen odmik objekta od parcelne meje zemljišča parc. št. 2047 k.o. ..., kar ni v skladu z določili Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora - za območje Miklavža (Odlok o PUP). Projektna dokumentacija je nepopolna, ker ne vsebuje prikaza situacije ureditve okolja z višinskimi podatki in vzdolžnim prerezom dovozne poti ter višinskimi podatki ceste, zahtevanega v zgoraj navedenih projektnih pogojih.

2. Iz obrazložitve izhaja, da predvidena lega objekta ni ustrezna, ker je odmik objekta od parc. št. 2047 k.o. ... le 1,7 metra, v skladu s 16. členom Odloka o PUP pa je odmik od sosednje parcele minimalno 4 metre. Prav tako ni izpolnjen pogoj iz točke 3 projektnih pogojev, po katerih mora projekt vsebovati situacijo ureditve okolja z višinskimi podatki in vzdolžnim prerezom dovozne poti ter višinskimi podatki ceste.

3. Zoper to odločitev je tožnik vložil pritožbo, katero je Župan Občine Miklavž na Dravskem polju s svojo odločbo kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi navaja sicer drugo materialnopravno podlago kot prvostopna odločba, saj se sklicuje na določbo 16. člena Odloka o PUP, po kateri morajo biti odmiki stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti najmanj 5 metrov, manjši odmik pa je možen le v primeru, če je pogojen z obstoječo gradbeno linijo ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine. Upravni organ je preveril, da kartografski del PUP ne določa gradbene linije, na navedeni parceli pa ni zavarovane kulturne dediščine. Glede na to tudi drugostopni organ meni, da je vloga za soglasje tožnika k projektni dokumentaciji pravilno zavrnjena, saj pogoji, na podlagi katerih bi upravni organ moral soglašati z manjšim odmikom objektov od javne poti, niso izpolnjeni. Zavrača pritožbene navedbe, da je z zavrnitvijo soglasja poseženo v tožnikovo pravico graditi na lastnem zemljišču, saj ima tožnik pravico graditi z odmikom 5 metrov od javne poti. Dodaja, da Občina Miklavž na Dravskem polju v postopku izdaje soglasja k manjšemu odmiku od meje ne nastopa zgolj kot soglasodajalec k projektnim rešitvam cestnega priključka, ampak kot lastnik - upravljavec javne poti, ki ima pravico ne strinjati se z manjšim odmikom od meje.

4. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je vložil vlogo za izdajo soglasja za gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski zgradbi, ki je zgrajena na osnovi gradbenega dovoljenja št. 35105-296/2003-319 z dne 2. 6. 2003, tudi pri njej pa je gradbena linija takšna, da je razdalja manjša od zahtevane v Odloku o PUP. Iz projektne dokumentacije in podane vloge za projektne pogoje oziroma izdajo soglasja izhaja, da projektirani prizidek ne bo ločeno priključen na JKI, prikazan je način odvoda meteornih voda iz strešine - ponikanje, kot tudi prikaz obstoječega cestnega priključka – dovoza, za katerega je bilo že pridobljeno soglasje Občine Miklavž na Dravskem polju, št. 35004-0005/2003 z dne 10. 3. 2003 za potrebe gradbenega dovoljenja ob izgradnji stanovanjske zgradbe na parc. št. 833/1 in 833/2 k.o. ... Obstoječi priključek, ki omogoča tudi dostop do parc. št. 833/1, se z izvedbo prizidave ne spreminja in se vanj ne posega. ZUM je z dopisom z dne 28. 9. 2016 podal pojasnilo, da je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo obstoječe stanovanjske stavbe, kjer so se navajali le odmiki od zgradbe, prišlo do pomote, saj odmik objekta od ceste s parc. št. 2047 znaša 2,5 metra. Predmetno zemljišče je s prostorskimi akti opredeljeno kot stavbno zemljišče, na njem pa so možne tudi prizidave in drugi posegi z manjšimi odmiki, zato tožnik meni, da je z izdajo soglasja poseženo v njegovo pravico izvesti prizidavo. Glede na določbe 16. člena Odloka o PUP je lahko odmik objekta tudi manjši, zato je vložil vlogo za soglasje k navedenemu odmiku. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazani odmik se usklajuje z odmikom obstoječe zgradbe tako, da je zagotovljeno upoštevanje gradbene linije z obstoječo zgradbo ob liniji ceste. To sovpada tudi z linijo oziroma odmikom zgradbe na parc. št. 839 od javne ceste. Lega prizidave pa v nobenem primeru ne poslabšuje bivalnih, prometnih, varnostnih, požarnih ter ostalih pogojev v okolici, in tudi ne moti oziroma ne ovira sosednje posesti. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema potek predmetnega postopka ter obrazložitev izpodbijane odločitve. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, saj meni, da je izpodbijana odločitev pravilna. Kot pravno podlago odločitve pa navaja 16. člen Odloka o PUP in meni, da pogoji za izdajo soglasja za manjši odmik predvidene gradnje od javne poti niso izpolnjeni.

6. Tožba je utemeljena.

7. Materialnopravno podlago obravnavane zadeve predstavlja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora - za območje Miklavža (Odlok o PUP), ki v 16. členu določa, da morajo novogradnje na prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih upoštevati gradbeno linijo objektov, če je ta jasno začrtana (izražena). Odmiki od objektov in parcelnih mej v območju individualne stanovanjske zazidave morajo biti naslednji: - v območjih prostostoječih objektov morajo biti novi objekti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje ter da so upoštevani požarno varstveni, sanitarni in drugi tehnični pogoji; - odmik objekta od parcelne meje mora biti 4 metre; ta je lahko tudi manjši s soglasjem soseda, če so zagotovljeni pogoji glede osončenja; - odmiki stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti morajo biti najmanj 5 metrov, manjši odmik je možen le v primerih, če je pogojen z obstoječo gradbeno linijo ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine.

8. Prvostopni organ je svojo odločitev oprl na določbo druge alineje 1. točke prvega odstavka 16. člena Odloka o PUP, v skladu s katero mora biti odmik objekta najmanj 4 metre od parcelne meje, lahko pa je ob soglasju soseda manjši, če so izpolnjeni pogoji glede osončenja. Drugostopni organ je prvostopno odločitev sicer potrdil, vendar jo je utemeljil na drugačni podlagi - kar je v skladu s tretjim odstavkom 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) - in sicer na tretji alineji 1. točke prvega odstavka 16. člena Odloka o PUP, ki ureja gradnjo objektov na zemljišču, ki meji na javno pot. V tem primeru morajo biti objekti odmaknjeni najmanj 5 metrov, manjši odmik je možen le v primerih, če je pogojen z obstoječo gradbeno linijo ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine. Glede na to, da gre za gradnjo na zemljišču, ki meji na javno pot, je tudi po presoji sodišča pravilna materialnopravna podlaga, ki jo je uporabil organ druge stopnje.

9. Tožeča stranka želi soglasje za gradnjo prizidka k že obstoječi zgradbi, ki je bila postavljena na podlagi in v skladu s takrat zanjo izdanim gradbenim dovoljenjem. Razdalja med nameravano gradnjo prizidka in javno potjo je manjša od 5 metrov. V tem primeru je gradnja dopustna, če je ta manjši odmik pogojen z obstoječo gradbeno linijo ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine. Predmetna gradnja varovanja kulturne dediščine ne zadeva, drugostopni organ pa meni, da gradnja prizidka ni dopustna in zato izdajo soglasja zavrača, ker gradbena linija s prostorskim aktom ni določena.

10. Sodišče takšnemu zaključku ne pritrjuje. Območje nameravane gradnje je sorazmerno gosto poseljeno, kot izhaja iz v spisu nahajajočih se geografskih prikazov območja. Želeni prizidek bi stal ob že v skladu z gradbenim dovoljenjem postavljenim objektom na zemljišču parc. št. 833/1 in 833/2 vzdolž javne ceste parc. št. 2047, vse k.o. ..., in bi bila torej nameravana gradnja z že obstoječim objektom v gradbeni liniji. Razdalja prizidka do javne ceste pa je enaka razdalji med že obstoječim objektom in cesto. Razen tega je, kot izhaja iz geografskih prikazov, vzdolž javne ceste parc. št. 2047 vrsta zgradb, ki kažejo na to, da v naravi gradbena linija obstaja. Tožena stranka je svojo odločitev napačno oprla le na to, da gradbena linija z Odlokom o PUP ni določena, saj bi glede vprašanja obstoja gradbene linije morala ugotoviti tudi stanje v naravi.

11. Ker tožena stranka tega ni ugotavljala, je nepopolno ugotovila dejansko stanje, zato je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in razjasniti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri in nato ponovno odločiti o tem ali so podani za izdajo soglasja.

12. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da prvostopna odločba napačno ugotavlja pomanjkljivosti projektne dokumentacije, ker da ne vsebuje prikaza situacije ureditve okolja z višinskimi podatki in vzdolžnim prerezom dovozne poti ter višinskimi podatki ceste, zahtevanega v zgoraj navedenih projektnih pogojih, ker, kot izhaja iz predloženega, nameravana gradnja ne vključuje izgradnje dovozne poti, saj se bo za prizidek uporabljal obstoječ dovoz.

13. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, upravnih odločb, izdanih na prvi in drugi stopnji ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijani upravni akt, odpraviti ter ostala navedena dejstva in dokazi ne morejo vplivati na odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).