Jedro

Po razpadu izvenzakonske skupnosti ni mogoče zahtevati od partnerja izročitve premičnin, ki so del skupnega premoženja, z utemeljitvijo, da so posebno premoženje tožnika.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu toženka izroči - pred vrata njegovega stanovanja vrne dvosed in dve omarici Meblo tip forma nova, vse v nepoškodovanem in uporabnem stanju. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in sodbo prve stopnje potrdilo.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga razveljavitev sodb prve in druge stopnje in novo sojenje na prvi stopnji. Navaja, da sta pravdni stranki sicer živeli v izvenzakonski skupnosti, vendar so sporne premičnine tožnikovo posebno premoženje. Tožnik je slep in prava nevešč. Tožba mu je bila v obliki pravne pomoči sestavljena na sodišču. Sodišče bi moralo tožnika v smislu materialnega in procesnega vodstva (11. člen ZPP) opozoriti na uporabo pravic v tem smislu, da bi lahko postavil podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo denarnega nadomestila spornih stvari. Dejansko je oškodovan bistveno več, kot pa so sporne premičnine vredne, ker je zdaj njegova dnevna soba nekompletna in neuporabna. V dodatni revizijski vlogi se tožnik ukvarja z dejanskimi vprašanji, delno tudi z dejstvi iz časa po izdani sodbi, kar je vse neupoštevno, saj z revizijo ni dovoljeno izpodbijati dejanske podlage pravnomočne sodbe (člen 385.3 ZPP).

Na vročeno revizijo (člen 390 ZPP) je toženka odgovorila z mnenjem, da revizija ni utemeljena, medtem ko se Javni tožilec Republike Slovenije o reviziji ni izjavil. Tožnikova izjava o odgovoru na revizijo ni upoštevna, ker je bila vložena po preteku roka za vložitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (člen 386 ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354/2 ZPP v pravdi ni bilo. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka (člen 354/1 v zvezi s členom 11 ZPP),češ da bi moralo sodišče (prve stopnje) tožnika opozoriti na možnost postavitve podrejenega denarnega zahtevka, ni utemeljen. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča druge stopnje (člen 382/1 ZPP). Sodišče druge stopnje obravnava relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (člen 354/1 ZPP), samo če so uveljavljane (člen 365/1 ZPP). Tožnik v pritožbi ni uveljavljal sedaj očitane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki se lahko nanaša le na postopek pred sodiščem prve stopnje, glede na to, da je mogoče spremeniti tožbo z uveljavljanjem podrejenega tožbenega zahtevka le do konca glavne obravnave (člen 190/1 v zvezi s členom 191/1 ZPP).

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (člen 385/1-3 ZPP) ni obrazložen, vendar to ni odločilno, ker revizijsko sodišče po uradni dolžnosti pazi na morebitno zmotno uporabo materialnega prava v izpodbijani sodbi (člen 386 ZPP). Izkazalo se je, da zmotne uporabe materialnega prava ni bilo. V izpodbijani pravnomočni sodbi je ugotovljeno, da sta tožnik in toženka živela v izvenzakonski skupnosti, kar tožnik v reviziji tudi sam omenja. Ugotovljeno je tudi, da so sporne premičnine del pohištvene opreme dnevne sobe, ki je bila kupljena v času izvenzakonske skupnosti pravdnih strank. Po določbi člena 12/1 ZZZDR (zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS 14/89, prečiščeno besedilo) ima izvenzakonska skupnost enake posledice kakor zakonska zveza tudi na področju tistih premoženjskih razmerij, ki jih ureja ZZZDR. To pomeni, da je premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja pridobita z delom in z dohodki iz dela v času izvenzakonske skupnosti, njuno skupno premoženje (člen 51/2 ZZDR). Ugotovljeno je, da so bile sporne premičnine kupljene na kredit in odplačevane po položnicah, tj. v obrokih. Pri teh ugotovljenih dejstvih pa je pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da so bile sporne premičnine kupljene v okoliščinah, zaradi katerih so skupno premoženje pravdnih strank, pridobljeno v izvenzakonski skupnosti. Čim je tako, pa seveda ni bil utemeljen tožnikov tožbeni zahtevek, katerega je tožnik vse do zaključka pravde utemeljeval s trditvijo, da je izključni lastnik spornih premičnin. Izključne lastninske pravice na teh premičninah (oz. tega, da bi v smislu člena 51/1 ZZZDR bile njegovo posebno premoženje, če se uporabi izrazje upoštevanega materialnega zakona), torej tožnik ni dokazal. Zato je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, ko je bil njegov zahtevek z izpodbijano sodbo pravnomočno zavrnjen. Podrobnejši razlogi niso potrebni, ker bi bili le ponavljanje pravilnih razlogov sodb prve in druge stopnje.

Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP zato treba zavrniti. O stroških revizijskega odgovora ni bilo treba odločati, ker jih toženka ni prijavila.