Jedro

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija. Iz pritožbe, ki jo je vložil tožnik zoper prvostopenjsko sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, jasno izhaja, da je še posebej opozoril na nasprotje v listinskih dokazih, ki jih je v spis vložila tožena stranka, poleg tega pa, po njegovem mnenju, predložene listine ne dokazujejo očitanih kršitev delovne discipline. Kljub temu, da gre za očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, če bi se takšna nasprotja res ugotovila, na kar pazi pritožbeno sodišče že tudi po uradni dolžnosti, pa se pritožbeno sodišče temu nakazanemu procesnemu vprašanju, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, sploh ni posvetilo. Če nasprotij ni, bi moralo to ugotoviti v sodbi in tožniku svoje stališče pojasniti, če pa nasprotja so, bi moralo sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču (prvi odstavek 369. člena ZPP). Tožniku bi moralo prav tako obrazložiti, zakaj ni mogoče obravnavati dopolnitve pritožbe, vložene po poteku pritožbenega roka (določba četrtega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih) oziroma, kaj je z dokazi, ki so bili s tako dopolnitvijo predloženi. Šele takrat bi sodba vsebovala tiste elemente, ki so zanjo bistveni in zaradi katerih jo je možno preizkusiti.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožnikovemu predlogu in s sklepom dovolilo obnovo postopka ter razveljavilo odločbi Sodišča združenega dela opr. št. S v 1., 2., 3.in 4. točki in Sodišča združenega dela Republike Slovenije, s sodbo pa je nato ponovno zavrnilo njegov zahtevek za razveljavitev sklepov disciplinskih organov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo enega leta, in za izplačilo zneska, določenega v 44. členu branžne kolektivne pogodbe za elektro in kovinsko industrijo Slovenije, zaradi nezakonito izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je formalno uveljavljala vse pritožbene razloge. Vsebinsko pa je kot revizijske razloge opredelila bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da pritožbeno sodišče ni preizkusilo sodbe sodišča prve stopnje v skladu z določbami 365. člena ZPP, saj bi moralo sodbo preizkusiti, poleg dela, na katerega pazi že po uradni dolžnosti, tudi glede na pritožbene navedbe. Tega ni storilo in je s tem tožeči stranki onemogočilo izpodbijanje sodbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča glede dopolnitve pritožbe z dne 30.1.1996 in dokazov, predlaganih v njej. Nadaljnje obširno in natančno revizijsko izvajanje je vezano na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in posledično zmotno uporabo materialnega prava. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če so z revizijo uveljavljane. Revizija vsebinsko uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katerega naj bi prišlo zaradi tega, ker pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča do tega, kar je revident ves čas zatrjeval, da so nasprotja v listinskih dokazih, ki so bili izvedeni v postopku, kar pomeni kršitev 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Drugo bistveno kršitev pa naj bi predstavljalo neupoštevanje dopolnitve pritožbe z dokazi z dne 30.1.1996. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija. Iz pritožbe, ki jo je vložil tožnik zoper prvostopenjsko sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, jasno izhaja, da je še posebej opozoril na nasprotje v listinskih dokazih, ki jih je v spis vložila tožena stranka, poleg tega pa, po njegovem mnenju, predložene listine ne dokazujejo očitanih kršitev delovne discipline. Kljub temu, da gre za očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, če bi se takšna nasprotja res ugotovila, na kar pazi pritožbeno sodišče že tudi po uradni dolžnosti, pa se pritožbeno sodišče temu nakazanemu procesnemu vprašanju, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, sploh ni posvetilo. Če nasprotij ni, bi moralo to ugotoviti v sodbi in tožniku svoje stališče pojasniti, če pa nasprotja so, bi moralo sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču (prvi odstavek 369. člena ZPP). Tožniku bi moralo prav tako obrazložiti, zakaj ni mogoče obravnavati dopolnitve pritožbe, vložene po poteku pritožbenega roka (določba četrtega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih) oziroma, kaj je z dokazi, ki so bili s tako dopolnitvijo predloženi. Šele takrat bi sodba vsebovala tiste elemente, ki so zanjo bistveni in zaradi katerih jo je možno preizkusiti.

V reviziji je sicer uveljavljan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da revident v reviziji, v delu, ki je relevanten za odločitev v zadevi, dejansko uveljavlja samo zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katerega naj bi bilo kasneje zmotno uporabljeno materialno pravo. Glede teh navedb je treba posebej poudariti, da lahko revizijsko sodišče presoja samo pravilno uporabo materialnega prava, uporabljenega na podlagi dejanskega stanja, ki ga je na prvi stopnji ugotovilo prvostopenjsko sodišče, nato pa na drugi stopnji preizkusilo pritožbeno sodišče. Ne more pa revizijsko sodišče preizkušati popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 385. člena ZPP), na kar v reviziji povsem pravilno opozarja že revident, ko navaja, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na dileme, na katere je opozarjal med postopkom in kasneje še v pritožbi. Zaradi odprtih vprašanj glede zatrjevanih nasprotij v listinah, na katere so oprte odločitve nižjih sodišč revizijsko sodišče tudi ne more ugotoviti, če je bilo pravilno uporabljeno materialno stanje, na kar sicer pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), saj je to vezano na ugotovljeno dejansko stanje.

Zaradi ugotovitve bistvene kršitve določb pravdnega postopka je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 394. člena ZPP razveljavilo sodbo drugostopenjskega sodišča in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Sodišče je določbe zakona o pravdnem postopku uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).