Jedro

Tožnica je pooblastila službo pravne pomoči pri sindikatu za zastopanje v delovnem sporu. V tem pooblastilu pravic pooblaščenca ni podrobneje določila, zaradi česar je pooblaščenec (ki ni imel položaja odvetnika) sicer lahko opravljal vsa pravdna dejanja, ni pa smel umakniti tožbe.

30- dnevni rok za obnovo postopka v tem sporu ni začel teči od dneva, ko je sodišče sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika tožbe vročilo službi pravne pomoči pri sindikatu kot pooblaščencu tožnice, ampak šele od dneva, ko je tožnica izvedela za obnovitveni razlog (da pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila za umik tožbe).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za obnovo postopka zavrglo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za obnovo postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je predlagateljica zvedela za izdani sklep o ustavitvi postopka šele 10.12.2004, ko je njen pooblaščenec prejel kopije predmetnega spisa in sklepa, kar mu je posredovalo Vrhovno sodišče RS. Zaradi navedenega je mnenja, da je predlog za obnovo postopka pravočasen, saj je bil vložen v 30 dneh potem, ko se je predlagateljica seznanila z vsebino sklepa o ustavitvi postopka. Pred tem ni vedela za navedeni sklep, saj jo odvetnik M.S. ni nikoli obvestil o sklepu z dne 22.12.1999, sama pa tudi ni vedela, da jo imenovani odvetnik zastopa. Za zastopanje pred sodiščem je pooblastila Službo pravne pomoči pri O. sindikalni organizaciji, vendar jo omenjena služba ni nikoli obvestila o sklepu o ustavitvi postopka. Tako je bila prvič formalno obveščena o sklepu o umiku tožbe z dne 22.12 1999 šele dne 10.12.2004. Izpodbijani sklep pa ne vsebuje nobenega stavka o tem, kako sodišče tolmači njene navedbe glede tega, kdaj je prejela sklep o umiku. Poudarja tudi, da sodišče prve stopnje sploh ni izvedlo nobenega dokaznega postopka v smeri ugotavljanja glede pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka, čeprav je predlagateljica v posebni vlogi predlagala, da se jo o teh okoliščinah zasliši, prav tako pa je že v samem predlogu za obnovo navajala, da je zvedela za sklep o umiku šele z dopisom Vrhovnega sodišča z dne 10. 12. 2004. Ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov v navedeni smeri, je mnenja, da je zaradi takega ravnanja podana bistvena kršitev pravil postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 – 52/07). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pa pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo in v posledici tega je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

V tej zadevi je večje število tožnikov, med njimi tudi tožnica M.M., dne 28. 4. 1992 vložilo skupen predlog za sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja. Predlog je v njihovem imenu vložila Služba pravne pomoči pri O. sindikalni organizaciji, ne da bi priložila tudi pooblastila. Z vlogo z dne 8.12.1999 je odvetnik M.S. umaknil tožbo, tožena stranka pa se je z umikom strinjala. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 20.12.1999 umik tožbe vzelo na znanje in postopek ustavilo. Sklep je bil za vse tožnike vročen O. sindikalni organizaciji 22.12.1999 in je postal pravnomočen 30.12.1999. Dne 16.12.2004 je tožnica M.M. vložila predlog za obnovo postopka iz razloga po 4. točki 1. odstavka 394. člena ZPP, ker je ni zastopal pooblaščenec v skladu z zakonom oziroma pooblaščenec ni imel pooblastila za umik tožbe. Tožnica je v predlogu za obnovo postopka zatrjevala, da je sicer pooblastila Službo pravne pomoči pri O. sindikalni organizaciji, nikoli pa ni pooblastila odvetnika M.S., da sproži postopek zoper toženo stranko zaradi ugotovitve, da ji je delovno razmerje nezakonito prenehalo. Za umik tožbe s strani odvetnika M.S. ni vedela, prav tako pa ni vedela za izdani sklep o ustavitvi postopka z dne 20.12.1999, za katerega je izvedela šele dne 10.12.2004, ko je njen pooblaščenec, odvetnik P.K. prejel kopijo predmetnega spisa, ki mu jo je na njegovo prošnjo poslalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Ker odvetnik M.S. ni imel veljavnega pooblastila za zastopanje, tudi njegova vloga, naslovljena kot umik tožbe, nima pravne veljave. Posledično je nezakonit tudi sklep sodišča z dne 20.12.1999 o ustavitvi postopka. Tožnica je zato predlagala obnovo postopka.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22.3.2005 predlog za obnovo postopka zavrnilo in obnove postopka ni dovolilo. Ugotovilo je, da je tožnica pooblastila Službo pravne pomoči pri O. sindikalni organizaciji za zastopanje v delovnem sporu, tekom postopka pa je O. sindikalna organizacija z odvetnikom M.S. dne 22.2.1993 sklenila pogodbo o opravljanju storitev pravne pomoči, s katero je nanj prenesla tudi opravljanje storitev zastopanja pred sodišči. Ob nadaljnji ugotovitvi, da je odvetnik pravno veljavno prevzel zastopanje tožnikov v konkretnem primeru in da je smel v okviru danega pooblastila tudi pravno veljavno umakniti tožbo (95. člen ZPP), je sodišče zaključilo, da uveljavljeni obnovitveni razlog ni podan. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožila tožnica, vendar je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. Pdp 691/2005 z dne 16.6.2005 pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo, kateri je Vrhovno sodišče RS s sklepom opr. št. VIII Ips 122/2006 z dne 26.9.2006 ugodilo in sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru glede na čas vložitve predloga (tožbe) treba upoštevati tudi takratno ureditev odvetništva oziroma pravne pomoči. Po Zakonu o pravni pomoči (Ur. l. SRS, št. 23/79) so bile Službe pravne pomoči pri sindikatih po določbah tega zakona ena od organiziranih oblik pravne pomoči, ki so opravljale odvetniško dejavnost, delavci takih služb pa so bili dolžni ravnati po določbah zakona, ki veljajo za odvetnika. Vendar navedeno ni pomenilo, da je bilo pooblastilo, dano Službi pravne pomoči pri sindikatu enako kot pooblastilo, dano odvetniku, saj so določbe ZPP o obsegu pooblastila in prenosu pooblastila jasne in so različne glede na to, ali je pooblaščenec odvetnik ali ne. Po stališču revizije je zato presoja nižjih sodišč, da je služba pravne pomoči pri O. sindikalni organizaciji imela pooblastilo za umik predloga (tožbe) oziroma, da je tako pooblastilo lahko prenesla na odvetnika, zato lahko točno le ob predpostavki, da je ta služba oziroma pri njej zaposleni delavci, imela položaj odvetnika. Samo v tem primeru je splošno pravdno pooblastilo vsebovalo tudi pooblastilo za umik tožbe, v nasprotnem primeru pa bi moralo biti tako pooblastilo dano izrecno. Iz pooblastila, ki ga je dala tožnica Službi pravni pomoči pri O. sindikalni organizaciji za „zastopanje pred sodiščem združenega dela v Kopru pri uveljavljanju pravic iz dela“ pa ni razvidno, da bi bilo pooblastilo dano službi oziroma delavcu te službe, ki je imel takrat položaj odvetnika. Po presoji revizijskega sodišča obstaja nasprotje med razlogi izpodbijanega sklepa in vsebino listine – pooblastilom za zastopanje, kar pomeni, da je zatrjevana bistvena kršitev določb podana. Revizijsko sodišče je zato v skladu z določbo 1. odstavka 379. člena v celoti razveljavilo sklepa sodišča druge in prve stopnje in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je opozorilo, da se bo moralo sodišče opredeliti tudi do vprašanja, ali je bil predlog za obnovo postopka ob upoštevanju subjektivnega prekluzivnega roka po 3. točki 1. odstavka 396. člena ZPP sploh pravočasno vložen.

V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje glede na navodila Vrhovnega sodišča RS presojalo le vprašanje pravočasnosti vloženega predloga za obnovo postopka. Pri tem je ugotovilo, da pri pooblastilu, ki ga je dala tožnica Službi pravne pomoči pri O. sindikalni organizaciji ni šlo zgolj za pooblastilo za vložitev tožbe, temveč očitno za splošno pooblastilo za pravdo, s katerim lahko Služba pravne pomoči pri O. organizaciji, za katero je opravila v spornem obdobju opravljal odvetnik M.S., umakne tudi tožbo. Ob ugotovitvi, da je sodišče sklep o umiku tožbe z dne 20. 12. 1999 vročilo O. organizaciji dne 22.12.1999 in da za tožnico ni sporno dejstvo, da je za zastopanje pooblastila Službo pravne pomoči pri O. sindikalni organizaciji ter ob nadalnji ugotovitvi, da sklep o umiku tožbe ni bil vročen odvetniku M.S., je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnica predlog za obnovo postopka (predlog je bil vložen šele 16.12.2004), vložila po preteku 30-dnevnega roka, kar pomeni, da je njen predlog vložen prepozno, zaradi česar ga je bilo potrebno na podlagi 198. člena ZPP zavreči. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tak zaključek sodišča prve stopnje preuranjen. Sodišče je zmotno štelo, da je v obravnavanem primeru 30 - dnevni prekluzivni rok za obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena ZPP pričel teči od dneva, ko je sodišče sklep o umiku tožbe z dne 20.12.1999 vročilo O. sindikalni organizaciji (22.12.1999), katere Službo pravne pomoči je tožnica pooblastila za zastopanje pred sodiščem združenega dela v Kopru pri uveljavljanju pravic iz dela. Pri navedenem pooblastilu gre sicer res očitno za splošno pooblastilo za pravdo, kar pomeni, da bi na podlagi takega pooblastila v skladu z določbo 95. člena ZPP pooblaščenec lahko tudi umaknil tožbo. Vendar je v zvezi s pooblastilom, ki ga je tožnica dala omenjeni Službi pravne pomoči, sodišče prezrlo določbo 96. člena ZPP, kjer je izrecno navedeno, da če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca, sme opravljati pooblaščenec, ki ni odvetnik, s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja, vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik tožbe, za pripoznanje tožbenega zahtevka ali za odpoved tožbenemu zahtevku, za sodno poravnavo, za odpoved ali umik pravnega sredstva, ter za prenos pooblastila na drugega. Ker iz pooblastila, ki ga je tožnica dala O. sindikalni organizaciji, ni razvidno, da bi bilo pooblastilo dano službi oziroma delavcu te službe, ki je imel takrat položaj odvetnika, kar ugotavlja že Revizijsko sodišče, je potrebno ugotoviti, da 30 dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka ne teče od dneva, ko je bila odločba vročena O. sindikalni organizaciji kot pooblaščencu tožnice, temveč šele od dneva, ko je stranka zvedela za razlog iz 4. točke 394. člena ZPP, saj 3. točka 1. odstavka 396. člena med drugim izrecno določa, da se v primeru, če zakoniti zastopnik oz. pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, se predlog za obnovo postopka vloži v 30 dneh od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog. Ker sodišče prve stopnje ni izvajalo nobenega dokaznega postopka v smeri ugotavljanja, kdaj je tožnica izvedela za obnovitveni razlog, kljub temu, da je tožnica te dokaze predlagala, je potrebno ugotoviti, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje glede odločilnih dejstev ostalo nepopolno ugotovljeno.

Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep v skladu z določbo 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje z izvedbo dokazov v nakazani smeri ugotoviti, kdaj je tožnica izvedela za uveljavljeni obnovitveni razlog po 4. točki 394. člena ZPP in na tej podlagi ponovno presojati vprašanje pravočasnosti predloga za obnovo postopka.