Anonimizacija osebnih podatkov v dokumentih v postopku priprave prostorskih aktov

Datum

31.07.2026

Številka

07121-1/2026/760

Kategorije

Anonimizacija/psevdonimizacija

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede anonimizacije dokumentov v postopkih priprave prostorskih aktov na portalu PIS. Pojasnjujete, da ministrstvo pred objavo zahteva anonimizacijo elektronskih naslovov in telefonskih številk kontaktnih oseb v strokovnih podlagah, mnenjih nosilcev urejanja prostora in drugih dokumentih, pri čemer vas zanima, ali ste takšno anonimizacijo dejansko dolžni opraviti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V skladu z določbo četrtega odstavka 59. člena ZUreP-3 pripravljavec prostorskega akta zagotavlja anonimizacijo osebnih podatkov v prostorskem aktu in spremljajočem gradivu. V prostorskem informacijskem sistemu se ta gradiva lahko javno objavijo le, če so anonimizirana.

V skladu z določbo osmega odstavka 272. člena ZUreP-3 izdelovalec strokovne podlage zagotavlja anonimizacijo osebnih podatkov v strokovnih podlagah. V prostorskem informacijskem sistemu se ta gradiva lahko javno objavijo le, če so anonimizirana.

Če posamezni deležniki ne opravijo svojih nalog glede anonimizacije, to ne vpliva na obveznost, da se neanonimizirani akti ne smejo objaviti. Z organizacijo dela oziroma usklajevanjem med posameznimi pripravljavci je treba zagotoviti, da je anonimizacija izvedena pred objavo. Če so naloge razdeljene med različne deležnike, oseba, ki akte daje v objavo, ne sme objaviti neanonimiziranih aktov. IP ni pristojen presojati organizacije dela ali razdelitve nalog med posameznimi deležniki. Morebitna odgovornost posameznih deležnikov bi se lahko presojala v nadzornem postopku glede na njihove zakonsko določene in dejansko izvajane naloge, o čemer pa IP v okviru tega mnenja ne more presojati.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov.

IP najprej pojasnjuje, da osebni podatek v skladu s 4. členom Splošne uredbe pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Določljiv posameznik je oseba, ki jo je mogoče neposredno ali posredno identificirati, zlasti z navedbo imena, identifikacijske številke, podatkov o lokaciji, spletnega identifikatorja ali enega ali več dejavnikov, značilnih za njeno fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto. Elektronski naslov predstavlja osebni podatek, kadar se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo. To praviloma velja za elektronske naslove, ki vsebujejo ime in priimek posameznika, pa tudi za druge službene elektronske naslove, če je iz njih ali v povezavi z drugimi podatki mogoče ugotoviti, na katero fizično osebo se nanašajo. Po drugi strani elektronski naslov, ki ni povezan z določljivo fizično osebo (npr. info@..., glavna.pisarna@... ali podoben splošni kontakt organizacije), praviloma ni osebni podatek, saj se nanaša na pravno osebo oziroma organizacijsko enoto in ne na posameznika.

Razkritje imen in priimkov posameznikov, njihovih elektronskih naslovov in telefonskih številk v prostorskem aktu in spremljajočem gradivu sodi v okvir obdelave osebnih podatkov, za katero se uporablja Splošna uredba. Glede obdelave osebnih podatkov v teh gradivih ter njihove objave na portalu PIS pa je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3).

podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta;

strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve akta;

mnenja nosilcev urejanja prostora;

mnenji o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti na varovana območja;

mnenje o ustreznosti vplivov prostorskega izvedbenega akta na okolje;

elaborat ekonomike;

okoljsko poročilo oziroma poročilo o vplivih na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;

obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;

povzetek za javnost.

Obdelavo osebnih in tajnih podatkov pri prostorskem načrtovanju ureja 59. člen ZUreP-3. Navedeni člen v četrtem odstavku določa, da pripravljavec prostorskega akta zagotavlja anonimizracijo osebnih podatkov v prostorskem aktu in spremljajočem gradivu ter da se v prostorskem informacijskem sistemu ta gradiva lahko objavijo le, če so anonimizirana. Isti člen v petem odstavku nadalje določa, da se glede osebnih podatkov pri strokovnih podlagah upoštevajo šesti, sedmi in osmi odstavek 272. člen tega zakona. Osmi odstavek 272. člena določa, da izdelovalec strokovne podlaga zagotavlja anonimizacijo osebnih podatkov v strokovnih podlagah ter da se v prostorskem informacijskem sistemu ta gradiva lahko javno objavijo le, če so anonimizirana.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila: Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

[1]Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25 in 14/26.