Jedro

Neresnične trditve o fizičnih osebah, posebej če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi, hkrati krnijo ugled tudi pravne osebe, zato so podlaga za odškodninsko odgovornosti tudi v razmerju do pravne osebe po 183. členu OZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka plačati tožeči stranki denarno odškodnino v znesku 10.432,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje.

Proti takšni odločitvi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je predmet postopka toženčevo pismo, ki je del daljše polemike v zvezi z zavetiščem M.M. Iz pisma jasno izhaja, da se je denar zbiral na žiro računu tožeče stranke, toženec pa je pri omembi R.T. vedno tudi navedel, da je ta predsednik tožeče stranke oziroma ga je omenil brez imena in priimka „kot predsednika DPMŽ T.“. Toženec na takšen način ni izpostavljal R.T., ampak tožnika in njegovo poslovanje. Tudi iz samega besedila je razvidno, da toženec ni pisal o zasebnih aktivnostih in delovanju R.T., ampak izključno o njegovem delovanju kot predsednika tožeče stranke. Navaja, da je pravna oseba umetna tvorba, ki v pravnem prometu vedno nastopa prek svojih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. Dobro ime, kot tudi slabo ime pravne osebe, se dejansko ustvarjata preko njenega delovanja v javnosti, torej udejstvovanja delovanja njenih predstavnikov. Tožnik je organiziran kot društvo in v javnosti nastopa preko svojega predsednika in članov. Glede na navedeno je izjemnega pomena, kakšni zapisi se o predstavnikih tožnika v javnosti pojavljajo. Da je javnost sporni zapis povezovala s poslovanjem tožnika, je razvidno tudi iz pričanj R.T. in E.D., do katerih se sodišče ni opredelilo. Sorodniki članov tožeče stranke so pričeli izražati dvom o poštenosti njenega poslovanja in zbiranju prispevkov. Člane so spraševali, če res drži, da so šla sredstva na njihove račune in ne za zapuščene živali. Nekateri člani so zaradi takšnih objav zapustili tožečo stranko. Ne more biti dvoma, da je zaradi objave spornega pisma nastala škoda tožeči stranki, zato je v tem postopku toženec aktivno legitimiran.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka očita tožencu, da ji je z objavo neresničnega zapisa v časopisu X dne 26. decembra 2002 okrnil ugled in dobro ime, zato od sodišča zahteva, da ji prisodi pravično denarno odškodnino. Materialnopravna podlaga takšnemu tožbenemu zahtevku je določilo 183. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem prisodi sodišče pravni osebi pravično denarno odškodnino za okrnitev ugleda ali dobrega imena, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. Sodišče prve stopnje pogojev za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke ni presojalo, ker je zaključilo, da zatrjevana neresnična izjava oziroma zapis ni bila usmerjena proti tožeči stranki, ampak proti njenemu predsedniku. Zaključilo je, da tožeča stranka zato ne more biti upnik v zatrjevanem odškodninskem razmerju oziroma ni stvarno legitimirana za vložitev tožbe. Pritrditi je treba tožeči stranki, da je takšen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje napačen.

Med neresnične trditve, ki krnijo ugled oziroma dobro ime pravne osebe, spadajo tudi neresnične trditve o fizičnih osebah, ki opravljajo funkcijo v organih te pravne osebe. Pravna oseba je namreč umetna tvorba, ki v zunanjem svetu nastopa prek fizičnih oseb, ki tvorijo njen personalni substrat. Predstava javnosti o ravni ugleda pravne osebe je zato nujno povezana s predstavo o ugledu teh fizičnih oseb. Neresnične trditve o teh fizičnih osebah, posebej če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi, hkrati krnijo ugled tudi pravne osebe, zato so podlaga za odškodninsko odgovornosti tudi v razmerju do pravne osebe po 183. členu OZ (prim. Obligacijski zakonik s komentarjem, prva knjiga, str. 1059). Sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo pogojev odškodninske odgovornosti. Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je treba razveljaviti izpodbijano sodbo in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).