Jedro

Iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da naj bi tožnica rok za vložitev pritožbe zamudila zaradi tega, ker naj bi spornega dne utrpela resno poškodbo desne noge in je bila zaradi tega pod nujno oskrbljena v urgentnem centru bolnišnice, kjer je prejela cepivo proti tetanusu in antibiotično terapijo. Stranski učinki tega in močne bolečine pa so vztrajali še več dni. Tudi po stališču pritožbenega sodišča izvid ne potrjuje, da so obstajali upravičeni razlogi, zaradi katerih tožnica pritožbe zoper sklep ni vložila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za vrnitev zadeve v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. V sklepu navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen, protispisen in nezakonit in s tem neustaven. Najprej uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 339. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1. Zaradi bolezni je namreč 6. 9. 2019, na podlagi zdravniškega potrdila, vložila prošnjo za podaljšanje roka. Na to prošnjo pa se sodišče niti ni odzvalo oziroma pravočasne prošnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sploh ne omenja. Tožnica se nadalje ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da ni izkazala, da bi bil obisk bolnišnice takšne narave, da bi opravičeval razlog za zamudo roka za vložitev pritožbe. Zaradi nevarnih poškodbenih komplikacij je bila tožnica med drugim 19. 7. 2019 pod nujno zdravniško oskrbljena v Urgentnem centru Splošne bolnišnice A.. Prejela je cepivo proti tetanusu in antibiotično terapijo. Stranski učinki omejenega in pa močne bolečine so vztrajale še več dni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter da ugodi tožničinemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 2. 8. 2019 in z njim vloženi pritožbi zoper sodni sklep z dne 27. 6. 2019, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje reševanje s tem da se zadeva dodeli drugemu sodniku sodišča prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnica zaradi molka organa dne 30. 5. 2019 vložila tožbo, s katero je uveljavljala priznanje pravice do denarne socialne pomoči, pravice do plačila prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Skupaj s tožbo je vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je s sklepom št. VI Ps 647/2019 z dne 11. 6. 2019 predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Zoper sklep je tožnica 24. 6. 2019 vložila pritožbo, ki pa jo je sodišče prve stopnje s sklepom VI Ps 647/2019 z dne 27. 6. 2019 zavrglo, in sicer iz razloga, ker tožnica pritožbe ni lastnoročno podpisala. 5. 8. 2019 je tožnica vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper sodni sklep z dne 27. 6. 2019. Iz predloga izhaja, da je 17. 7. 2019 utrpela resno poškodbo desne noge zaradi česar do izteka pritožbenega roka, ki je iztekel 24. 7. 2019, pritožbe zoper sklep ni mogla vložiti. Sodišče prve stopnje je s sklepom VI Ps 647/2019 z dne 20. 8. 2019 tožnici naložilo, da v roku 15 dni od prejema sklepa predlog za vrnitev v prejšnje stanje popravi tako, da jasneje navede razloge, iz katerih bo izhajalo, da je rok za vložitev pritožbe zamudila iz upravičenega vzroka in da za svoje navedbe predloži dokazila. Dne 7. 10. 2019 je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

6. Tožnica v pritožbi najprej uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 339. členu ZPP in sicer, da bi moralo sodišče upoštevati njeno prošnjo za podaljšanje roka, določenega s sklepom VI Ps 647/2019 z dne 20. 8. 2019. 7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne držijo tožničine navedbe, da se sodišče prve stopnje do tega vprašanja ni opredelilo. V točki 5 obrazložitve sodišče izrecno pojasnjuje, da iz vročilnice v spisu izhaja, da je bil sklep z dne 20. 8. 2019 tožnici vročen 22. 8. 2019 ter da tožnica predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni dopolnila oziroma popravila. Tudi pritožbeno sodišče po vpogledu v dokumentacijo sodnega spisa ugotavlja, da v njem ni prošnje, na katero se sklicuje tožnica. Tožnica tudi ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je bila prošnja pred iztekom roka vložena na sodišče. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi tožnica sodišče zaprosila za podaljšanje roka. Sodišče s tem v zvezi ni kršilo določb postopka, kot to v pritožbi uveljavlja tožnica.

8. V zvezi z odločanjem o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pa pritožbeno sodišče poudarja, da ZPP v 116. členu določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo in se razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude.

9. Iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da naj bi tožnica rok za vložitev pritožbe zamudila zaradi tega, ker naj bi 17. 7. 2019 utrpela resno poškodbo desne noge in je bila zaradi tega 19. 7. 2019 pod nujno oskrbljena v Urgentnem centru Splošne bolnišnice A., kjer je prejela cepivo proti tetanusu in antibiotično terapijo. Stranski učinki tega in močne bolečine pa so vztrajali še več dni. Tožnica je s tem v zvezi predložila zgolj fotokopijo glave izvida z dne 19. 7. 2019 (priloga A/7 sodnega spisa). Iz omenjenega izvida pa izhaja zgolj, da je bila tožnica pregledana 19. 7. 2019 in da je do nesreče prišlo 17. 7. 2019. 10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča navedeni izvid nikakor ne potrjuje, da so obstajali upravičeni razlogi, zaradi katerih tožnica pritožbe zoper sklep z dne 27. 6. 2019, ni vložila. Sodišče prve stopnje je tožnico pozvalo, da predloži dodatna dokazila, ki pa jih tožnica v danem 15-dnevnem roku ni predložila.

11. V tem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.