Jedro

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa najprej sklicuje na osnutek za glavno razdelitev, ki je bil predmet potrditve s sklepom z dne 13.7.2005, v nadaljevanju pa uporablja pojem "čistopis osnutka delitve stečajne mase", ki naj bi ga 17.9.2005 izdelal stečajni upravitelj in ki se razlikuje od osnutka, ki je bil predmet potrditve dne 13.7.2005. Ker je sodišče prve stopnje v nadaljnji obrazložitvi svoje ugotovitve in stališča do ugovorov upnikov v celoti opiralo na shemo razdelitve, kot izhaja iz "čistopisa osnutka delitve stečajne mase" z dne 17.9.2005, je očitno, da ni preizkušalo osnutka, ki je bil predmet potrditve z dne

13.7.2005, v zvezi s katerim je bil razpisan in oklican narok za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. S tem je podana kršitev načela kontradiktornosti postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev psotopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razog iz 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o glavni razdelitvi zavrnilo ugovore upnikov D.J., B.O.in M.P.zoper osnutek glavne razdelitve (1. točka izreka). Ob tem je ugotovilo, da je bila v gospodarskem sporu pred istim sodiščem pod opr.št. XI Pg 177/2003 sklenjena sodna poravnava dne 7.4.2004, s katero so tožene stranke tožeči stranki priznale terjatev v višini 675.104,00 SIT spp, tožeča stranka pa je umaknila svoj zahtevek v znesku 2.279.153,00 SIT spp. Sodišče je odločilo, da se navedena sodna poravnava upošteva pri razdelitvi stečajne mase med upnike (2. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da v stečajni masi obsegajo za razdelitev med upnike denarna sredstva v višini 413.123.943,19 SIT, ki zadostuje za poplačilo sorazmernega dela terjatev upnikov v višini 26,20% (3. točka izreka). Odobrilo je razdelitev stečajne mase v znesku 359.427.439,31 SIT med upnike, navedene v razpredelnici, ki je sestavni del tega sklepa za poplačilo njihovih terjatev v višini, kot je določena v tej razpredelnici (4. točka izreka). Iz stečajne mase za razdelitev med upnike je izločilo sredstva za rezervacijo izplačil upnikom, ki so za uveljavitev svoje terjatve pravočasno začeli ustrezne postopke, v znesku 53.696.503,00 SIT (5. točka izreka).

Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo upnik B.O. iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Sklep o glavni razdelitvi, ki ga stečajni senat izda v skladu z 2. odstavkom 165. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) predstavlja odločitev, v okviru katerega stečajni senat odloči o ugovorih, ki jih zoper osnutek za glavno razdelitev navajajo upniki do konca naroka za obravnavanje osnutke za glavno razdelitev (1. do 3. odstavek 165. člena ZPPSL).

Sklep o glavni razdelitvi predstavlja podlago za izplačilo terjatev upnikom, kar izvrši stečajni upravitelj (166. člen ZPPSL). Na predlog stečajnega upravitelja o osnutku glavne obravnave odloča stečajni senat s tem, ko potrdi predlagani osnutek (1. odstavek 163. člena ZPPSL). Ugovorni postopek, ki teče do zaključka naroka za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev je tako namenjen preizkusu pravilnosti in zakonitosti predlaganega osnutka za glavno razdelitev, ki je potrjen s sklepom iz 1. odstavka 163. člena ZPPSL. Na ta način je v postopku zagotovljena kontradiktornost postopka, v katerem lahko upniki uveljavljajo svoje morebitne ugovore do predlaganega osnutka, o katerih se mora izreči stečajni senat v okviru izdaje sklepa o glavni razdelitvi po 2. odstavku 165. člena ZPPSL. Samo po sebi razumljivo je torej, da je stečajni senat pri izdaji sklepa o glavni razdelitvi vezan na preizkušanje osnutka za glavno razdelitev, katerega je potrdil s sklepom iz 1. odstavka 163. člena ZPPSL, pri čemer pa je ta preizkus omejen na podane ugovore upnikov. Izven tega okvira je po mnenju pritožbenega sodišča preizkus osnutka za glavno razdelitev omejen zgolj na razloge, ki jih zajema uradni preizkus razlogov, ki kažejo na nepravilnost ali nezakonitost sklepa o potrditvi osnutka za glavno razdelitev, v okviru česar je upoštevati predvsem bistvene kršitve procesnih pravil pri izdaji sklepa o potrditi osnutka za glavno razdelitev in zmotno uporabo materialnega prava. ZPPSL sicer nima procesnih določil glede obsega tovrstnega preizkusa, je pa na to mogoče sklepati ob smiselnem upoštevanju določb meja uradnega preizkusa sklepa o izvršbi v ugovornem postopku iz 55. člena ZIZ (glej 2. odstavek 3. člena Zakona o sodiščih).

Pritožnik utemeljeno opozarja na nezakonitost postopanja sodišča prve stopnje, da je kot predmet preizkusa na naroku obravnavalo osnutek za glavno razdelitev, ki ni identičen osnutku, ki je bil predmet potrditve s sklepom stečajnega senata z dne 13.7.2005. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa najprej sklicuje na osnutek za glavno razdelitev, ki je bil predmet potrditve s sklepom z dne 13.7.2005, v nadaljevanju pa uporablja pojem "čistopis osnutka delitve stečajne mase", ki naj bi ga 17.9.2005 izdelal stečajni upravitelj in ki se razlikuje od osnutka, ki je bil predmet potrditve dne 13.7.2005. Ker je sodišče prve stopnje v nadaljnji obrazložitvi svoje ugotovitve in stališča do ugovorov upnikov v celoti opiralo na shemo razdelitve, kot izhaja iz "čistopisa osnutka delitve stečajne mase" z dne 17.9.2005, je očitno, da ni preizkušalo osnutka, ki je bil predmet potrditve z dne 13.7.2005, v zvezi s katerim je bil razpisan in oklican narok za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. S tem je podana kršitev načela kontradiktornosti postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev psotopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razog iz 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.

Ugotovljeno postopkovno kršitev bo sodišče prve stopnje lahko odpravilo samo na ta način, da bo ponovno razpisalo narok za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev, na katerem bo obravnavalo ugovore upnikov na potrjen osnutek glavne razdelitve s sklepom z dne

13.7.2005. V tem okviru pa bo glede na že postavljene ugovore s strani upnikov moralo upoštevati naslednja materialnopravna izhodišča:

1. Morebitnih pisnih pomot v osnutku glavne razdelitve z dne

13.7.2005 (na primer v zvezi s terjatvijo pod zaporedno štev. 285 in številko 113), na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v obrazložitvi, ne more odpraviti stečajni upravitelj s tako imenovanim čistopisom osnutka, temveč to pomanjkljivost lahko odpravi le stečajni senat z ustreznim popravnim sklepom v smislu 1. odstavka

328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, v nasprotnem primeru bo potrebno tovrstno poamnjkljivost obravnavati v okviru obravnave ugovornih navedb upnikov in v tem delu ugovoru ugoditi.

2. Po potrditvi osnutka za glavno razdelitev le-tega ni mogoče več spreminjati na predlog stečajnega upravitelja, ki ni procesno legitimiran za vlaganje ugovora. Vprašanje spreminjanja osnutka glavne razdelitve z upoštevanjem novih upnikov, ki jih stečajni upravitelj v osnutku razdelitve ni predvidel, je lahko predmet odločanja stečajnega senata zgolj ob predpostavki, da je s strani upnika tovrsten ugovor podan. Kot ugovora v tej smeri pa ni mogoče šteti že obvestitev sodišča po 5. odstavku 144. člena ZPPSL.

3. V okviru uradnega preizkusa potrjenega osnutka glavne razdelitve bo potrebno odpraviti neskladje v samem osnutku z dne 13.7.2005 med podanim predlogom stečajnega upravitelja in priloženo tabelo (glej seštevek priznanih in prerekanih terjatev v tabeli v znesku

1.579.088.096,41 SIT glede na znesek v predlogu stečajnega upravitelja 1.425.466.995,31 SIT).

Odločitev v sklepu o glavni razdelitvi mora torej obsegati odločitev o ugovorih zoper osnutek glavne razdelitve in podatke v smislu 2. odstavka 163. člena ZPPSL. Obrazložitev pa mora omogočati materialnopravni preizkus podlage spremembe sklepa o glavni razdelitvi glede na osnutek z dne 13.7.2005 (utemeljenost posameznega ugovora oziroma posledica uradnega preizkusa osnutka sklepa o razdelitvi). Pritožbeno sodišče pri tem opozarja, da je morebitne nove sheme in izračune s strani stečajnega upravitelja potrebno upoštevati zgolj kot pripomoček za oblikovanje sheme delitve glede na obravnavanje utemeljenosti posameznih ugovorov upnikov. V kolikor pa se sodišče prve stopnje v okviru izreka sklepa o glavni delitvi sklicuje na shemo razdelitve (razpredelnico) kot sestavni del tega sklepa, pa bo moralo takšno prilogo tudi individualizirati, da bo onemogočena zamenjava z morebitnimi drugimi variantnimi izračuni, ki se pojavljajo v spisu. Odločitev, ki jo je sodišče povzelo v okviru

2. točke izreka, pa predstavlja razlogovanje v zvezi s podanimi ugovori in spada v obrazložitev same odločitve in nima mesta v izreku sklepa o glavni razdelitvi. Ker bo sodišče prve stopnje moralo zaradi ugotovljene procesne kršitve ponovno odločati o ugovorih upnikov, se pritožbeno sodišče s tem v zvezi ni opredeljevalo do ostalih obširnih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na utemeljenost posameznih ugovorov.

Pritožbeno sodišče pa pri tem zgolj pripominja, da v okviru ugovornega postopka po 165. členu ZPPSL upniki ne bodo mogli uspeti z ugovornimi navedbami, ki se tičejo samega obstoja terjatev posameznih upnikov, ki v postopku preizkusa terjatev niso bile prerekane.