Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

−"Ali je sodišče v konkretnem primeru izvedlo pravilno materialno presojo kriterijev glede povečanja premoženja davčnega zavezanca ob razveljavitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža?

−Ali je sodišče v konkretnem primeru materialno pravilno presodilo, da po odpadli pravni podlagi prenosa poslovnega deleža ni bilo vzpostavljeno prvotno stanje v smislu enega izmed pogojev za vračilo plačanega davka od dobička iz kapitala na temelju analogne uporabe 16. člena ZDPN-2?"

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

−"Ali je sodišče v konkretnem primeru izvedlo pravilno materialno presojo kriterijev glede povečanja premoženja davčnega zavezanca ob razveljavitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža?

−Ali je sodišče v konkretnem primeru materialno pravilno presodilo, da po odpadli pravni podlagi prenosa poslovnega deleža ni bilo vzpostavljeno prvotno stanje v smislu enega izmed pogojev za vračilo plačanega davka od dobička iz kapitala na temelju analogne uporabe 16. člena ZDPN-2?"

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo, št. 42153-10465/2015-27 z dne 16. 3. 2022, s katero je Finančna uprava Republike Slovenije zavrnila tožnikov zahtevek za vračilo plačane dohodnine od dobička od odsvojitve poslovnega deleža.

2.Iz razlogov izpodbijane sodbe (med drugim) izhaja, da sta tožnik in kupec pet let po sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža le-to že drugič sporazumno razvezala, ker kupec zaradi slabega finančnega stanja ni bil sposoben poravnati kupnine. Upravno sodišče je presodilo, da tak sporazum ni imel povratnih (ex tunc) učinkov v smislu, da bi na strani tožnika vzpostavil stanje, kakršno je bilo pred sklenitvijo prodajne pogodbe. Ocenilo je tudi, da je bil kupec zmožen plačati kupnino in da za tovrstno denarno (torej generično) obveznost nemožnost izpolnitve iz drugega odstavka 16. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2) v nobenem primeru ne pride v poštev. Da bi bilo treba njegov zahtevek obravnavati po prvem odstavku 16. člena ZDPN‑2, pa tožnik ni zatrjeval, pri čemer vračilo davka na tej pravni podlagi tudi sicer ne bi bilo mogoče, ker je bil prenos poslovnega deleža s tožnika na kupca opravljen že pred razvezo prodajne pogodbe.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4.Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni. V njunem okviru bo namreč Vrhovno sodišče lahko nadgradilo svoja dosedanja stališča, predvsem v smeri, ali je v primeru, ko je prodajna pogodba sporazumno razvezana, ker kupec prodajalcu ni plačal kupnine, slednji upravičen do vračila plačanega davka, in če je odgovor pritrdilen, ali analogna uporaba 16. člena ZDPN-2 tovrstne primere ustrezno rešuje. Odgovor je torej pomemben za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

6.Senat je odločitev sprejel soglasno.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o davku na promet nepremičnin (2006) - ZDPN-2 - člen 16

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.