Jedro

Izrek sodbe je nedoločen, ker iz njega ni razvidno, katerega dela nepremičnin v izmeri 733 m2 je tožnik lastnik in kje se teh 733 m2 nahaja v okviru parcele. Ni izvedljiva vknjižba tako nedoločenega dela parcele v zemljiško knjigo.

Pravdno sodišče preverja stvarnopravne učinke vpisa prepovedi odtujitve.

Vpisana prepoved ima absolutene učinke, če je bila dogovorjena med osebami, naštetimi v pravnem pravilu paragrafa 364c ODZ.

Izrek

Pritožbama tožeče in tožene stranke se ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje razveljavi v izpodbijanih delih in sicer: v delu točk 1 izreka glede tožnikove lastninske pravice parc. št. ... k.o. Š. v izmeri 733 m2 pri vl. št. ... k.o. Š., v 2. točki izreka, v 3. točki izreka, v 4. točki izreka in v 5. točki izreka in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: da je tožnik lastnik nepremičnine parc. št. ... (oz. pravilno ...) k.o. Š. in lastnik parc. št. ... k.o. Š. v izmeri 733 m2, vse vpisane pri vl. št. ... k.o. Š., kot je to razvidno iz skice izvedeniškega mnenja varianta K. z dne 25.5.2004 (1. tč. izreka), da je toženec dolžan tožniku v 15. dneh izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo mogoč bremen prost odpis parcele št. ... k.o. Š. ter vpis te parcele na nov z.k. vložek iste k.o., pri slednjem pa vknjižba lastninske pravice na ime B.K., roj. ..., Š. ..., C., sicer bo takšno listino nadomestila ta sodba (2. tč. izreka), da je toženec dolžan dopustiti izvedbo parcelacije, ki jo naj izvede Geodetski zavod C. in sicer parc. št. ... k.o. Š. na podlagi skice izvedeniškega mnenja varianta K., na podlagi te parcelacije pa izstaviti za novo nastalo parcelo v izmeri 733 m2 ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo mogoč bremen prost odpis te novo nastale parcele ter vpis le-te v nov z.k. vložek iste k.o., sicer bo to listino nadomestila ta sodba (3. tč. izreka), da je toženec dolžan tožniku poravnati nastale pravdne stroške v višini 126.420,76 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.5.2005 dalje do plačila (4. tč. izreka) in da se v presežku, da je tožnik lastnik parc. št. ... v izmeri 941 m2 k.o. Š., vl. št. ... in da je toženec dolžan dopustiti izvedbo parcelacije, ki naj jo izvede G. z. C. in sicer parcele št. ... k.o. Š. na podlagi skice izvedeniškega mnenja varianta K. ter na podlagi te parcelacije izstaviti na novo nastalo parcelo v izmeri 941 m2 ustrezno z.k. listino, na podlagi katere bo bremen prost odpis te novo nastale parcele ter vpis le-te v nov z.k. vložek iste k.o., sicer bo to listino nadomestila ta sodba, zavrnilo.

Obe pravdni stranki sta se pravočasno pritožili.

Toženec je s pritožbo izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje delno v 1. tč. izreka, in sicer glede tožnikovega lastništva dela parc. št. ... k.o. Š. v izmeri 733 m2 ter v 3. in 4. tč. sodbenega izreka iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne. Podredno pa je predlagal, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožniku pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe pritožbenega sodišča do plačila. Navajal je, da je na glavni obravnavi pripoznal zahtevek v delu, da je tožnik lastnik nepremičnine parc. št. ... ter delno lastnik nepremičnine parc. št. .... Toženec je ob ogledu v naravi pokazal, v kolikšnem obsegu je bil dogovor med pravdnima strankama, da toženec prepusti v last tožniku parc. št. ..., kot je to razvidno iz skice izvedeniškega mnenja "varianta K.", šlo je za površino v obsegu 261 m2. Sodišče prve stopnje je povsem neutemeljeno sledilo tožnikovemu zahtevku glede obsega parc. št. ... v izmeri 733 m2. Toženec je tekom pravdnega postopka navajal, da je pri spornih nepremičninah vknjižena prepoved odsvojitve v korist toženčeve mame K. M. in sodišče prve stopnje se do tega dejstva ni opredelilo, zaradi česar je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter posledično zmotno uporabilo materialno pravo. V zemljiški knjigi vknjižena prepoved odtujitve je ovira za izvršitev pravnega posla med strankama. Glede na takšno dejansko stanje bi morala v pravdnem postopku sodelovati tudi K. M.. Tč. 3 izreka sodbe prve stopnje ni izvršljiva, ker ni navedeno, kako je s stroški parcelacije. Ti so precej visoki, zaradi česar bi bila bistvenega pomena odločitev sodišča o tem, kdo nosi te stroške. Dalje je navajal, da pri pravnem poslu glede parc. št. ... je sodišče prve stopnje povsem zmotno ugotovilo, da je šlo za vračilo denarja, da je toženec ta del zemljišča v zameno za vračilo denarja prepustil v last tožniku. Dejansko je šlo med pravdnima strankama za kupoprodajni odnos glede parc. št. ... in tudi glede dela parc. št. ..., zato je treba sodbo v tem delu razveljaviti. Pri odločanju se je sodišče prve stopnje oprlo zgolj na izpovedbo priče K. I., tožnikovega očeta, ki je zatrjeval, da je bil prisoten ob dogovoru pravdnih strank glede meje parc. št. ..., ki naj bi potekala vzporedno z njivo. Izpovedbe te priče sodišče ne bi smelo upoštevati do te mere, kot je to storilo. Te izpovedbe ni potrdil nihče drug in je sploh noben drug dokaz ni potrdil. Glede dela zahtevka glede parc. št. ... sploh ni upoštevalo izpovedb toženca, niti zaslišanih prič. Toženec je izpovedal, da sta bila ob dogovarjanju za odkup gozda parc. št. ... sama, iz zapisnikov o zaslišanju strank in zaslišanih prič pa izhajajo nasprotja med njihovimi izpovedbami, predvsem glede dogovora o nakupu parc. št. .... Sodišče je zgolj povzelo izpovedi prič, ni pa dokazno ocenilo izpovedi ostalih prič, razen priče I. K.. Sodišče prve stopnje sploh ni upoštevalo in dokazno ocenilo izpovedbe priče U.K., ki je izpovedala, da je po njenem vedenju sporna parc. št. ... ter meter ali dva k vinogradu parc. št. ...in na glavni obravnavi pokazala skico izvedeniškega mnenja varianta K.. Tožnik je torej s tožbo zahteval bistveno več, kot je bilo prej dogovorjeno. Sodišče prve stopnje je storilo tudi kršitev po 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, nima razlogov o odločilnih dejstvih ali pa so ti nejasni oz. med seboj v nasprotju oz. so odločilna dejstva v nasprotju s tem, kar se navaja v listinah oz. med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebinami listin. Tožnik ni predložil listin o tem, kolikšen del parc. št. ... naj bi kupil, edini dokaz naj bi bil priča K. I., to pa je neverodostojna priča, ker je tožnikov oče. Poleg tega pa je dejstvo, da je celo tožnik izpovedal, da misli, da je bil prisoten tudi oče in da sta bila s tožnikom ob dogovarjanju sama. Zgolj priča K. I. zatrjuje dejstvo, da je bil prisoten v času pogovorov. Sicer pa obstajajo nasprotja med izpovedbami prič in glede na okoliščino, da v spisu ni listin o zatrjevanih dejstvih, je potrebno sodbo razveljaviti. Sodišče prve stopnje je tudi napačno odločilo o stroških postopka, ker ni upoštevalo toženčeve pripoznave tožbenega zahtevka glede parc. št. ... in dela parc. št. ... in ni uporabilo določbe 157. čl. ZPP. Toženec ni dal povoda za tožbo, saj je vseskozi priznaval tožniku lastništvo parc. št. ... in dela parc. št. ..., tudi v odgovoru na tožbo in na glavni obravnavi, kar bi sodišče moralo upoštevati in ravnati po čl. 157 ZPP, ker pa ni ravnalo po tej zakonski določbi, je sodba zmotna in jo je potrebno razveljaviti.

Tožnik je s pritožbo izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje v delu glede 4. in 5. tč. izreka in je predlagal pritožbenemu sodišču, da sodbo v 5. tč. izreka spremeni tako, da ugotovi, da je tožnik tudi lastnik 941 m2 parc. št. ... k.o. Š. in tožencu naloži, da je dolžan dopustiti izvedbo parcelacije, ki naj jo izvede G. z. C. na podlagi skice izvedeniškega mnenja varianta K., na podlagi te parcelacije pa izstavi v korist tožnika za novo nastalo parcelo v izmeri 941 m2 ustrezno z.k. listino, na podlagi katere bo mogoč bremen prost odpis te novo nastale parcele ter vpis le-te v nov z.k. vložek iste k.o., sicer bo to listino nadomestila sodba. Posledično naj spremeni tudi izrek o stroških postopka, ki naj jih v celoti, vključno s pritožbenimi stroški, naloži v plačilo tožencu. Navajal je, da parc. št. ... res ni bila odkupljena s sklenitvijo pisne kupoprodajne pogodbe, vendar pa je tožnik, kot izhaja iz spisa, tožencu vseskozi posojal denar. Poleg klasičnih denarnih posojil pa je toženca zalagal tudi na drugačen način (da je toženec na tožnikov števec, njegovo ime in račun črpal električno energijo, da je tožnik tožencu kupil prednje in zadnje traktorske gume ter skrbel za vulkanizacijo njegovega kmetijskega stroja, financiral in urejal skupno dovozno cesto, ki se odcepi od glavne ceste in vozi do toženčevega posestva in naprej do tožnikovih nepremičnin ter še dosti drugega). Zaradi takšnih denarnih in naturalnih posojil sta dogovorila kompenzacijo s parcelami in deli parcel, ki so bila za tožnika zanimiva zaradi zaokrožitve njegovega posestva. Kasneje je toženec začel pozabljati na kompenzacijski dogovor, ter je odlašal z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in vedno bolj ožil obseg zemljišč, ki jih je tožnik na tak način od njega pridobil. Glede na tožnikovo resno bolezen je računal, da bo ta umrl in se bo dogovoril z njegovimi dediči, saj mu ne bodo mogli dokazati, kaj vse je tožnik od njega dejansko kupil. Tožnik je po dogovoru del parc. št. ... v letu 1984 tudi dejansko v dobri veri prevzel v oblast in na njej pričel z deli, jo očistil in kosil, pozimi pa del, ki predstavlja cesto, tudi plužil. Poleti je saniral posledice nalivov, odvažal odpadni material ob cesti, čistil jame in graben ob cesti in navozil pesek, ter poskrbel za asfaltiranje ceste do dela sporne parcele. Toženec v tem času za sporni del nepremičnine parc. št. ... ni skrbel niti finančno niti z materialom, niti z delom. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje in v posledici sprejelo napačno sodbo. Drži ugotovitev sodišča, da samo vzdrževanje ne predstavlja lastništva, vendar tožnik parcele ne bi vzdrževal, če ne bi bil dobroveren glede kompenzacije. Sodišče pa se ni opredelilo do tožnikovih navedb glede njegovega vložka, čeprav vse kaže na dejstvo, da je tožnik v dogovoru s tožencem pridobil sporno nepremičnino z odplačnim pravnim poslom. Dejansko je zaradi tožnikovega dela in vlaganj v ta del parcele šlo za investicijsko vzdrževanje zemljišča, saj je ta del zemljišča sedaj bistveno bolj uporaben in tudi več vreden, kot je bil ob pridobitvi.

Pravdni stranki na pritožbo nasprotne stranke nista odgovorili.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sodba sodišča prve stopnje v 1. tč. izreka v delu glede ugotovitve, da je tožnik lastnik parc. št. ... k.o. Š. in v 2. tč. izreka ni izpodbijana. V skladu z določbo I. odst. 350. čl. ZPP pritožbeno sodišče preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija, torej pritožbeno sodišče ni imelo pooblastila preizkusiti pravilnosti sodbe v neizpodbijanem delu in je sodba v tem delu postala pravnomočna.

Sicer pa sta obe pritožbi utemeljeni.

Utemeljena je toženčeva pritožbena trditev, da sodbeni izrek v tč. 3 ni izvršljiv. Ob preizkusu izpodbijanih delov sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv in nedoločen, ter zato tudi neizvršljiv. Iz izpodbijanega dela 1. tč. izreka napadene sodbe ni razvidno, katerega dela nepremičnine parc. št. ... k.o. Š. v izmeri 733 m2 je tožnik lastnik, saj ni razvidno, kje se teh 733 m2 dela navedene nepremičnine nahaja v okviru navedene parcele, saj to ni razvidno niti iz skice izvedenskega mnenja varianta K. z dne 25.5.2004 (za katero v izreku niti ni navedeno, da je sestavni del sodbe), saj je to le skica na kopiji katastrskega načrta (na listni št. 62 spisa), ki ne vsebuje izmer, ki jih mora imeti katastrski elaborat in ne identifikacijske številke novo nastale parcele, ki naj bi predstavljala prisojeni del parc. št. ..., temveč ima skica le zapis o velikosti površine prisojenega dela parc. št. .... Tudi vknjižba tako nedoločenega dela parcele, ki je predmet izpodbijanega sodbenega izreka (in tudi tožbenega izreka) ni zemljiškoknjižno izvedljiva in listine za zahtevano vknjižbo izpodbijana sodba v dosedanjem izreku ne more nadomestiti.

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/2003) v 5. tč. 3. čl. določa, da je oznaka katastrske občine in parcelne številke, kot je vpisana v zemljiškem katastru, identifikacijski znak nepremičnine, ki je predmet pravic in pravnih dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. 31. čl. ZZK-1 pa določa vsebino listine, ki jo morata imeti, da je lahko podlaga za vpis in v listini, ki je podlaga za glavni vpis (vknjižbo) mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Nedoločen in nerazumljiv je torej izpodbijani ugoditveni del in enako velja za izpodbijani zavrnilni del. Zato je pritožbeno sodišče obema pritožbama ugodilo in izpodbijane dele sodbe razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo lahko sodišče prve stopnje o zahtevku (ki tudi ni dovolj določen) odločilo le po tem, ko bo pridobilo po izvedencu geodetske stroke izdelan elaborat o odmeri prisojenih delov spornih parcel, katerih obseg bo tudi moralo še ponovno ugotoviti, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zapisalo, da je v dokaznem postopku izvedlo tudi dokaz z vpogledom listin v prilogah A in B, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje teh dokazov ni dokazno ocenilo. Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti skrbeti za pravilno uporabo materialnega prava. Če bi dokazno ocenilo listino v prilogi B 2 (zemljiškoknjižni izpisek za vl. št. ... k.o. Š., kjer so med drugimi pripisane tudi vse tri sporne parcelne številke), bi ugotovilo, da je pri vseh navedenih 31 parcelnih številkah vpisana prepoved odsvojitve v korist K. M. na podlagi Pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja z dne 22.9.1978. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti odločilno dejstvo, ali je pogodba, na podlagi katere je prišlo do vpisa zaznambe prepovedi, sklenjena med osebami, naštetimi v pravnem pravilu paragrafa 364c ODZ (ki se uporablja v tem sporu v skladu z določbo 268. čl. Stvarnopravnega zakonika - SPZ, Ur. l. RS, št. 87/2002, ker je bila tožba vložena pred 1.1.2003, ko je SPZ pričel veljati). Vpisana prepoved ima namreč absolutne učinke, torej tudi proti tretjim osebam, če je bila dogovorjena med starši in otroki, kar zatrjuje toženčeva pritožba (in kar je toženec zatrjeval že v pravdnem postopku). Pravdno sodišče preverja stvarno pravne učinke vpisa take prepovedi. Ker sodišče prve stopnje ni presojalo učinkov pogodbeno dogovorjene prepovedi odtujitve, je tudi to razlog za razveljavitev izpodbijanih delov sodbe. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava in je posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato bo moralo v novem sojenju dopolniti dokazni postopek, da bo lahko o zahtevku pravilno odločilo.

Pritožbeno sodišče sicer sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je del sporne parc. št. ... pridobil tožnik na podlagi realiziranega odplačnega pravnega posla s tožencem. Ugotovljeno odločilno dejstvo, da je bil del te nepremičnine plačan, potrjuje toženčeva navedba v odgovoru na tožbo, da je tožniku za posojeni denar prepustil le majhen del gozda, ki nikakor ne predstavlja 1/3 parc. št. ..., temveč bistveno manj in tudi toženčeva izpovedba (l. št. 26), da mu tožnik ni posodil 1.500 DEM, ampak je to bil denar za nakup gozda na parc. št. .... Po presoji pritožbenega sodišča ni pravno relevantno dejstvo, ali je šlo za izročitev kupnine ali za prepustitev nepremičnine v last tožniku v zameno za vračilo denarja, odločilno je, da je bil del sporne nepremičnine plačan.

Pritožbeno sodišče pa sprejema kot utemeljeno toženčevo pritožbeno trditev, da sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo vseh izpovedi zaslišanih prič, zato je nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede prisojenega obsega parc. št. ..., ki naj bi ga tožnik odplačno pridobil in bo moralo to storiti v novem sojenju. V posledici razveljavitve zavrnilnega dela sodbe (tč. 5 izreka) zaradi storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju to storiti tudi glede sporne parc. št. ...k.o. Š..

V posledici razveljavitve sodbe v izpodbijanih delih je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka (tč. 4 izreka sodbe prve stopnje) in odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (III. odst. 165. čl. ZPP).

Glede na vse zgoraj obrazloženo, temelji odločitev pritožbenega sodišča na določbi I. odst. 354. čl. ZPP.