Jedro

Glede na očitno nepravilne predložene podatke dolžnikovega dolžnika o dolžnikovi plači, je takšno situacijo mogoče enačiti s tistimi, v katerih dolžnikovi dolžniki z upnikom in sodiščem ne sodelujejo in ne predložijo podatkov o dolžnikovi plači, na podlagi katerih bi upnik lahko pravilno izračunal višino obveznosti dolžnikovega dolžnika po 134. členu ZIZ. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da kljub zatrjevani zmožnosti plačila dolžnika iz naslova njegove plače (356,93 EUR neto za polovični delovni čas) upnica od njega oziroma dolžnikovega dolžnika še ni prejela nobenega poplačila, je torej upnica v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu za izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upničin predlog z dne 8.12.2022, dopolnjen 30. 1. 2023, za dovolitev izvršbe zoper dolžnikovega delodajalca A. d.o.o., zavrnilo.

2. Zoper sklep se upnica pritožuje. V pritožbi navaja, da so odločilna dejstva izpodbijanega sklepa v nasprotju z vsebino listin, ki so v spisu in sodišče napačno pripominja, da bi lahko upnica pridobila podatke o dolžnikovi plači. Iz podatkov spisa povsem jasno izhaja, kakšna je višina dolžnikove plače, in da dolžnik dela na črno ter se izogiba plačilu obveznosti upnice. To izhaja tudi iz kazenske ovadbe upnice, za katero je slednja predlagala, da jo sodišče šteje kot del njene trditvene podlage. Iz nje izhaja tudi, da je dolžnik edini družbenik dolžnikovega dolžnika in povsem samostojno določa vsebino pogodbe o zaposlitvi, vključno z dolžnikovo delovno obveznostjo in plačo. Ta je v konkretnem primeru določena v višini, da dolžnik nima rubljivih sredstev, čeprav iz dopisa dolžnikovega dolžnika z dne 11.9.2020 izhaja, da je dolžnik upnici pripravljen plačevati 200,00 EUR mesečno, kljub dejstvu, da na podlagi pogodbe o zaposlitvi prejema plačo v bruto znesku 422,00 EUR. Iz tega izhaja, da dolžnik in dolžnikov dolžnik načrtno zlorabljata položaj, saj sicer ob tej plači dolžnik ne bi bil sposoben plačevati 200,00 EUR mesečno. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, izpodbijanega sklepa pa ni mogoče preizkusiti. Upnica je v predlogu z dne 30. 1. 2023 natančno opisala višino obveznosti dolžnikovega dolžnika. Sodišče je ob tem spregledalo in bi moralo upoštevati njene trditve iz kazenske ovadbe o opisanem specifičnem dejanskem stanju, ki bi jih upnica povsem nesmiselno ponovno povzemala v njenem predlogu. Na podlagi tega je jasno, da je obveznost dolžnikovega dolžnika takšna, kot je v predlogu navedena. Sodišče je obravnavni primer gledalo črkobralsko in izven konteksta in ne bi smelo nuditi pravnega varstva dolžniku, ki v tem primeru očitno zlorablja pravice na način, da upnici ne poravna svoje obveznosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. 134. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določa, da lahko upnik predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Predlog iz prvega odstavka tega člena lahko upnik vloži do konca izvršilnega postopka. Sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu ugodi, ima učinek sklepa o izvršbi.

5. Iz podatkov spisa v obravnavani zadevi izhaja, da je upnica z vlogo z dne 8.12.2022 predlagala, da sodišče na podlagi 134. člena ZIZ s sklepom dolžnikovemu dolžniku naloži, da upnici poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Pri tem se je sklicevala tudi na predloženo kazensko ovadbo, za katero je predlagala, da jo sodišče šteje kot del njene trditvene podlage. V nadaljnji vlogi z dne 30.1.2023 pa je predlagala izdajo sklepa o izvršbi zoper dolžnikovega dolžnika za znesek terjatve, ki jo izterjuje v tem postopku zoper dolžnika.

6. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je treba v zvezi z vsebino predloga po prvem odstavku 134. člena ZIZ smisleno uporabiti določbe ZIZ o vsebini predloga za izvršbo (41. člen ZIZ). Predlog mora tako vsebovati navedbo upnika in dolžnika z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, dolžnikovo obveznost, sredstvo in predmet izvršbe in druge podatke, potrebne, da se izvršba lahko opravi. Če predlog ne vsebuje teh podatkov, mora sodišče upnika pozvati k njegovi dopolnitvi in, če upnik tega ne stori, sodišče tak predlog zavrže (108. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer sodišče odloči o utemeljenosti predloga na podlagi predloženih podatkov upnika in mora ob očitni (delni) neutemeljenosti njegovega predloga tak zahtevek že v tej fazi (delno) zavrniti.

7. Znesek terjatve, ki jo upnik lahko uveljavlja zoper dolžnikovega dolžnika, ustreza seštevku vseh zneskov, ki bi jih slednji lahko in moral odtegniti od dolžnikovih prejemkov, pa jih ni. Višina terjatve, ki jo dolguje dolžnikov dolžnik, v nobenem primeru ne sme presegati višine terjatve, ki je predmet izvršbe, po stanju na dan vložitve predloga po 134. členu ZIZ.

8. Drži torej ugotovitev sodišča prve stopnje, da terjatev, ki jo ima upnik do dolžnikovega dolžnika načeloma ni enaka višini terjatve, ki jo ima do dolžnika. Vendar, ker v praksi pogosto prihaja do situacij, ko upnik ne razpolaga z vsemi bistvenimi podatki za opredelitev višine njegove terjatve do dolžnikovega dolžnika (ker se delodajalci na pozive upnika in sodišča za razkritje podatkov o višini plače ne odzivajo oziroma ne sporočajo pravih podatkov), je sodna praksa že zavzela stališče, da je upnik z uveljavitvijo celotne terjatve po sklepu o izvršbi zoper dolžnika zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu za izdajo sklepa na podlagi 134. člena ZIZ in se breme dokazovanja višine terjatve, do katere je upravičen upnik na podlagi 134. člena ZIZ, prevali na dolžnikovega dolžnika v fazi ugovornega postopka.1

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da so te posebne okoliščine izkazane tudi v obravnavanem primeru. Upnica je namreč že predlogu z dne 8.12.2022 opozorila, da je dolžnikov dolžnik v svoji vlogi z dne 11.9.2020 navedel, da ji je dolžnik sposoben mesečno plačevati 200,00 EUR. Upoštevaje dejstvo, da je dolžnikov dolžnik pred tem navedel, da znaša dolžnikova plača 356,93 EUR neto za polovični delovni čas (vloga z dne 17.2.2020, listovna št. 75), z vlogo z dne 11.9.2020 pa predložil tudi plačilne liste (priloga B1) ter dejstvo, da je dolžnik edini družbenik dolžnikovega dolžnika in tudi prokurist,2 pritožba utemeljeno opozarja, da te okoliščine zbujajo dvom v pravilnost predloženih podatkov dolžnikovega dolžnika o dolžnikovi plači. Ob dejanski plači v navedeni višini 357,87 EUR namreč dolžnik ne bi bil zmožen plačevati 200,00 EUR, kot to navaja dolžnikov dolžnik, na ta dohodek pa v izvršbi niti ne bi bilo mogoče poseči (102. člen ZIZ). Glede na očitno nepravilne predložene podatke dolžnikovega dolžnika o dolžnikovi plači, pa je takšno situacijo mogoče enačiti s tistimi, v katerih dolžnikovi dolžniki z upnikom in sodiščem ne sodelujejo in ne predložijo podatkov o dolžnikovi plači, na podlagi katerih bi upnik lahko pravilno izračunal višino obveznosti dolžnikovega dolžnika po 134. členu ZIZ. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da kljub zatrjevani zmožnosti plačila dolžnika iz naslova njegove plače upnica od njega oziroma dolžnikovega dolžnika še ni prejela nobenega poplačila, je torej upnica v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu za izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.

10. Upoštevaje vse navedeno je pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V njem naj sodišče prve stopnje glede na zgoraj podano obrazložitev o upničinem predlogu po 134. členu ZIZ ponovno odloči. 11. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 Prim. Dr. Anja Drev: Izvršba po določbah 134. člena ZIZ, Pravosodni bilten, št. 3/2017, str. 101 in VSL I Ip 1503/2020, VSL I Ip 685/2019, VSL III Ip 2992/2017, VSL I Ip 3071/2011. 2 Kar izhaja iz predložene kazenske ovadbe dolžnika s prilogami, ki jo je upnica predložila k svojem predlogu za dovolitev izvršbe po 134. členu ZIZ.