Jedro

Vstop stranskega intervenienta v pravdo je dopusten le, če tisti, ki predlaga svojo stransko intervencijo, dokaže pravni interes, da stranka, kateri se želi pridružiti, v pravdi zmaga. Negativne dejanske posledice niso razlog za dovolitev stranske intervencije.

Stranski intervenient je pomočnik stranke in deluje le v okvirih, ki jih postavita stranki s svojimi zahtevki in ugovori. Lahko opravlja le tista dejanja, ki so koristna za stranko, kateri se pridruži.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za stransko intervencijo na strani tožene stranke.

2. Sklep izpodbija AJPES, uveljavlja vse tri pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče spremeni sklep sodišča prve stopnje ali pa ga razveljavi in vrne v ponovno odločanje. Sodišču prve stopnje očita, da je zagrešilo kršitve iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter hkrati ustavne pravice do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, ker jim ni bilo omogočeno udeleževati se postopka in ker so v sklepu navedeni razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju. Ni jim bil omogočen vpogled v spis, zavrnjena je bila prošnja priče B. K. za vpogled v zapisnik, o zaprosilu mag. R. L. pa ni bilo odločeno. Glede na to, da so prejeli obvestilo o poteku pravdnega postopka, je odločitev sodišča o zavrnitvi stranske intervencije kontradiktorna. Sodišče je nepravilno povzelo, da je tožena stranka nasprotovala stranski intervenciji. Zmotno je uporabljeno materialno pravo in posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj so s toženo stranko v materialnopravni soodvisnosti in ni mogoče trditi, da se izključujeta, pač pa sta v razmerju pod oziroma nadrejenosti. Obširno razlaga zakaj meni, da je v sporih, ki se nanašajo na izvajanje strokovnih nalog, ki jih opravlja po javnem pooblastilu, stranka lahko le RS. Sodišče je prejudiciralo, da bodo imeli v morebitnih kasnejših postopkih vse procesne možnosti, da zavarujejo svoj pravni položaj ne glede na to, kako (ne)uspešno se v tem postopku pravda tožena stranka. Zavrnitev tožbenega zahtevka, češ da je za napako odgovoren AJPES, predstavlja za njih neugodno sodbo. Zaradi negativnega intervencijskega učinka je vprašljivo ali bodo v morebitnih nadaljnjih postopkih lahko uveljavljali ugovore, da se je tožena stranka slabo pravdala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. AJPES ni stranka tega postopka, bil pa je na predlog tožeče stranke skladno z 204. členom ZPP obveščen o pravdi in mu je bila dana možnost priglasitve stranske intervencije. To pa še ne pomeni, da je predlog za dopustitev stranske intervencije utemeljen. O predlogu za vstop v pravdo na strani tožene stranke je prvo sodišče odločilo, in sicer z jasnimi, izčrpnimi in pravilnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se v celoti sklicuje nanje. B. K. in mag. R. L. sta bili v tem postopku zaslišani kot priči. Priče pa po ZPP nimajo pravice do vpogleda v zapisnik o svojem zaslišanju in tudi sodne odločbe se jim ne vroča (razen morebitne odločbe, ki se nanaša nanjo, npr. sklep o priznanju stroškov priči). Pritožbeni očitki o zagrešenih bistvenih kršitvah določb postopka ter kršitvi ustavnih pravic tako niso utemeljene.

5. Pritožnik napačno razume institut stranske intervencije. Njegov namen ni, da udeleženec postopka, ki ni pravdna stranka, dokaže, da ne odgovarja za v pravdi vtoževano terjatev. Negativne dejanske posledice, na katerih temelji svoj intervencijski interes AJPES, niso razlog za dovolitev stranske intervencije. Vstop stranskega intervenienta v pravdo je dopusten le, če tisti, ki predlaga svojo stransko intervencijo, dokaže intervencijski interes, to je pravni interes, da stranka, kateri se želi pridružiti, v pravdi zmaga (prvi odstavek 199. člena ZPP).

6. Pravni interes stranskega intervenienta mora izhajati iz konkretnega pravnega razmerja med njim in stranko, kateri se želi pridružiti. Od materialnopravne ureditve je odvisno, kdo je s stranko sodnega postopka v takem materialnopravnem razmerju, da mu je mogoče priznati pravni interes za sodelovanje v postopku na njeni strani. Takega materialnopravnega razmerja AJPES niti ne zatrjuje.

7. Stranski intervenient ni stranka postopka in v sodnem postopku ne more zastopati svojih interesov, kar želi z vstopom v to pravdo doseči AJPES Stranski intervenient je pomočnik stranke in deluje le v okvirih, ki jih postavita stranki s svojimi zahtevki in ugovori. Lahko opravlja le tista dejanja, ki so koristna za stranko, kateri se pridruži. Pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, da AJPES nasprotuje ugovorom, ki jih je podala tožena stranka. Tožena stranka namreč zatrjuje, da ni podana njena odškodninska odgovornost, ker je za napako pri prenosu podatkov odgovoren AJPES, ki da je v sodni register kot družbenico družbe S d. o. o. vpisal tožečo stranko brez podlage v odločitvi sodišča in brez sodelovanja sodišča pri izbiri tožeče stranke kot družbenice družbe S. d. o. o. izmed dveh družb, ki bi prišli v poštev v tej zvezi. Iz navedb AJPES pa izhaja, da namerava dokazovati, da ni odgovoren za škodo, ki naj bi tožnici nastala v posledici napačnega vpisa v sodnem registru. Tožena stranka in AJPES si torej nasprotujeta glede vprašanja odgovornosti za vtoževano škodo; obremenjujeta drug drugega in bi bila pravdna dejanja AJPES lahko v škodo toženi stranki ne pa v korist. 8. Očitki pritožbe o napačni ugotovitvi prvega sodišča glede izjave tožene stranke so protispisni. Tožena stranka je predlogu AJPES za vključitev v pravdo kot stranskega intervenienta na njeni strani oporekala z obrazložitvijo, da iz postopka ne izhaja, da bi bila procesna dejanja AJPES njej v korist (vloga tožene stranke z dne 25.9.2013 na list. št. 75 spisa).

9. V tej pravdi se ugotavlja le, ali je za zatrjevano napako pri vpisu v sodni register odgovorna tožena stranka, konkretno Okrožno sodišče v Mariboru, in ni relevantno, če je odgovoren kdo drug. Ugotovitve iz obrazložitve te sodbe AJPES ne vežejo in mu ne morejo škoditi v morebitni pravdi med tožečo stranko in njim. Zakaj bi na podlagi ugotovitev te sodbe prišlo do pravde med toženo stranko in AJPES pritožnik ne pojasni. V primeru, da tožena stranka v tej pravdi ne zmaga, da se torej ugotovi, da je ona odškodninsko odgovorna, nima do AJPES nobenih regresnih zahtevkov.

10. Prvostopenjsko sodišče je tako ugotovilo vsa za odločitev o priglašeni stranski intervenciji relevantna dejstva, ter glede na ta pravilno uporabilo materialno pravo. Tudi nobenih procesnih kršitev, ne v pritožbi zatrjevanih, ne uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zagrešilo, zato je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP). Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče zaradi njihove nerelevantnosti ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker s pritožbo ni uspel, pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).