Jedro

Če blago ni bilo ocarinjeno, vendar pa dano v prost promet, pomeni, da zanj carina in druge uvozne dajatve niso bile plačane.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 2960/97-9 z dne 7.10.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke, s katero je izpodbijala odločbo z dne 28.10.1997, s katero je Carinska uprava Republike Slovenije, Ljubljana zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Carinarnice L. z dne 29.5.1996. Z njo je tožeči stranki naloženo plačilo carinskega dolga v znesku 996.384,00 SIT. V obrazložitvi sodbe Upravno sodišče navaja, da je z odločbo prve stopnje tožniku naloženo plačilo carine in drugih uvoznih dajatev v navedenem skupnem znesku za neocarinjeno blago, uvoženo po fakturah iz leta 1992, ki so zajete v zapisniku z dne 3.7.1995. Po ugotovitvah carinskih organov je tožnik kot davčni zavezanec uveljavljal kot stroške poslovanja za leto 1992 13 računov, na katerih so štampiljke Carinarnice L., niso pa opremeljeni s carinskimi deklaracijami. Ko so v carinarnici preverili fakture, so ugotovili, da se podatki iz faktur ne ujemajo s podatki oziroma dokumenti v carinskih deklaracijah, tožnik pa kljub pozivom, ni predložil dokumentacije, ki bi dokozovala, da je bil nad blagom izpeljan carinski postopek. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja in ugotovitve, da je bilo blago po fakturah dano v prost promet, je carinarnica tudi po presoji tožene stranke tožniku na podlagi 249. člena Carinskega zakona (CZ/76) utemeljeno obračunala neplačano carino in druge uvozne dajatve. Tožena stranka je pritožbeni ugovor, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno, ker je bila carina za vse predmete že plačana in da zato tožnik ni dolžan istih obveznosti plačati dvakrat, zavrnila kot pavšalen, ki ni z ničemer dokazan.

Po presoji upravnega sodišča je odločba carinskega organa prve stopnje, ki temelji na 2. odstavku 249. člena CZ/76, pravilna in zakonita. V zadevi ni spora, da se je z odločbo Carinarnice L., izdano po uradni dolžnosti, carinilo blago (rezervni deli po obravnavanih fakturah), ki je bilo uvoženo in je že bilo dano v prost promet. Tožena stranka je pravilno zavrnila pritožbeno trditev, da je carino za blago že plačala. Tožeča stranka je bila v postopku na prvi stopnji dvakrat pozvana, da predloži carinsko deklaracijo oziroma kakršnekoli druge listine, ki bi plačilo dokazovale, vendar ni ničesar predložila.

V pritožbi tožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Carino za vse navedene predmete je že plačal, zaradi tega ni mogoče terjati od njega ponovnega plačila. Kot davčni zavezanec predložil je dokumentacijo, ki jo je imel, ostalo dokumentacijo, ki jo je od njega zahtevala tožena stranka, pa so mu ob vlomu v njegov avtomobil ukradli. O tem je obvestil tudi toženo stranko. Glede na tak položaj ne more dokazovati spornega plačila, odločitev tožene stranke in sodišča temelji samo na dejstvu, da teh dokazov ni predložil, kar pa glede na okoliščine ni njegova krivda.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ob ugotovitvi, ki ji tožnik v pritožbi ne ugovarja, da je bilo blago dano v prost promet, še preden je bil zanj izveden carinski postopek in plačana carina ter druge uvozne davščine, je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev pravilna. Upravno sodišče je tudi pravilno zavrnilo ugovor, da je bila carina za blago že plačana.

Zato pritožbeno sodišče zavrača enak pritožbeni ugovor. Tožnik v carinskem postopku za trditve, da je carino in uvozne dajatve plačal, ni predložil nobenih dokazov. Zato so bile te navedbe utemeljeno ocenjene kot pavšalne. V carinskem postopku pa je bilo ugotovljeno, da se glede vrste, vrednosti in količine blaga fakture ne ujemajo z dokumenti v arhiviranih carinskih deklaracijah, iz česar sledi, da blago ni bilo ocarinjeno, vendar pa dano v prost promet. Taka ugotovitev pa tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da za to blago carina in druge možne dajatve niso bile plačane.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo, ker je ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, prav tako pa tudi ne razloge, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.