Jedro

Trditveno in dokazno breme glede izdelave vodoodpornih sanitarnih sten je prvenstveno res na tožeči stranki. Trditveno breme glede del, ki jih tožeča stranka naj ne bi izvedla, pa je na toženi stranki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna povrniti 357,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10378/2017 z dne 10. 2. 2017 vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka za 8.618,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2016 do plačila, za 1.393,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2016 do plačila in za izvršilne stroške v višini 186,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 3. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka). Zgoraj navedeni sklep o izvršbi pa je v prvem odstavku izreka razveljavilo za 1.376,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.336,00 EUR od 29. 6. 2016 dalje do plačila in od zneska 40,00 EUR od 27. 1. 2017 do plačila ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki 1.638,73 EUR pravdnih stroškov z obrestmi (III. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in mu zadevo v tem delu vrne v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo še neplačanega zneska 8.148,53 EUR za izdelavo vodoodpornih sanitarnih sten po Pogodbi št. ..., ki jo je tožeča stranka kot izvajalec sklenila s toženo stranko kot naročnikom dne 23. 2. 2016 in sicer za izdelavo, dobavo in montažo premičnih predelnih sten in sanitarnih sten na objektu P. Tožbenemu zahtevku tožeče stranke za povračilo škode zaradi prekinitve del v zvezi z izdelavo premičnih predelnih sten po prej navedeni pogodbi pa je ugodilo le delno, to je za plačilo zneska 1.393,92 EUR z obrestmi.

6. Pritožnik trdi, da je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje jasno navedla, da so vsa dogovarjanja glede sklenitve pogodbe in izvedbe del potekala neposredno med naročnikom oziroma glavnim izvajalcem G. d. o. o. (tožena stranka naj bi bila podizvajalec G. d. o. o.) in tožečo stranko ter da so se dela zgolj formalno, na zahtevo glavnega izvajalca, izvedla preko tožene stranke, več kot očitno zato, da bi se glavni izvajalec razbremenil svoje odgovornosti.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka navedeno v postopku pred sodiščem prve stopnje res trdila, vendar pa so bile njene trditve povsem nekonkretizirane. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da sta bili pravdni stranki v zvezi s spornimi deli v pogodbenem razmerju po Pogodbi št. ... z dne 23. 2. 2016. 8. Pritožnik nadalje trdi, da tožeča stranka v postopku ni predložila nobenega listinskega dokaza, kot so mesečne situacije ali gradbeni dnevnik, ki bi izkazovali dejansko izvedena dela in je kot trditveno podlago izvedenih del zgolj povzela postavke predračuna, iz katerih ni razvidno, katera dela naj bi te predstavljale oziroma katera dela naj bi izvedla. Posledično tožena stranka ni oziroma ne more vedeti, katerih postavk konkretno tožeča stranka po predračunu ni izvedla, oziroma katerih del nadzor ni potrdil v zvezi z izdelavo vodoodpornih sanitarnih sten.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka sama predložila začasno situacijo tožeče stranke, iz katere izhajajo prav dela, ki so vtoževana v tem postopku. Zato bi tožena stranka lahko navedla, katerih del tožeča stranka po predračunu naj ne bi izvedla. Trditveno in dokazno breme glede izdelave vodoodpornih sanitarnih sten je prvenstveno res na tožeči stranki. Trditveno breme glede del, ki jih tožeča stranka naj ne bi izvedla, pa je na toženi stranki. Šele ob konkretiziranih trditvah tožene stranke o tem, katerih del tožeča stranka naj ne bi izvedla, bi se trditveno in dokazno breme glede oprave teh del prevalilo na tožečo stranko. Ker tožena stranka trditvenega bremena glede tega ni zmogla, do prevalitve trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z izdelavo vodoodpornih sanitarnih sten na tožečo stranko ni prišlo. Tožeča stranka pa je sicer dokazala, da je dela po postavki 2.4.18 predračuna št. 25-2016 z dne 18. 2. 2016 (izdelava, dobava in montaža sistemske vodoodporne sanitarne stene iz obojestransko obdelane kompaktne plošče) v celoti izvedla. Tako je izpovedal tudi zaslišani V. H. Čeprav je dopustil možnost, da je G. d. o. o. v razmerju do tožene stranke znižal vrednost del v zvezi z izdelavo vodoodpornih sanitarnih sten (kar je izpovedala tudi priča M. P.), pa navedeno ne vpliva na pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je na podlagi ocene izpovedb vseh zaslišanih prič zaključilo, da so bila vtoževana dela v zvezi z izdelavo vodoodpornih sanitarnih sten opravljena.

10. Sodišče prve stopnje je upoštevalo izpovedbo priče M. P. Ker pa je ta vedela za vsa dejstva le na posreden način, to je tisto, kar ji je povedal direktor tožene stranke, in ker so vse ostale priče, predvsem pa V. H., izpovedale drugače kot priča M. P., pri čemer je V. H. tudi sam osebno izvajal nadzor in so mu bila neposredno in v celoti znana sporna dejstva, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo pričam V. H., G. Ž. in B. B. Pri tem je upoštevalo tudi, da tožena stranka ni navedla, katera dela konkretno niso bila izvedena. Ni torej res, da bi sodišče prve stopnje izpovedbo priče M. P. štelo kot neverodostojno zgolj zato, ker je priča na posreden način izvedela določene informacije, temveč je na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov prišlo do pravilnega zaključka, da tožena stranka ni dokazala, da tožeča stranka ni izvedla vseh vtoževanih del v zvezi z izdelavo vodoodpornih sanitarnih sten.

11. Očitek sodišču prve stopnje, da je toženi stranki kršilo pravico do sodelovanja v postopku, ker ni zaslišalo njenega direktorja, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zakoniti zastopnik tožene stranke P. Z. zgolj s pavšalno navedbo, da ima neodložljive obveznosti, brez navedbe, kakšne so te obveznosti, sodišču ni ustrezno opravičil svoje neudeležbe na glavni obravnavi.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ker računa številka 63-2016 (priloga B5) ter zavrnitve računa z dne 15. 6. 2016 (priloga B6) ni upoštevalo, kar je utemeljilo z navedbo, da tožena stranka svojih trditev, da teh dokazov ni mogla predložiti prej, ker jih je prejela oziroma dobila tik pred narokom dne 20. 9. 2018, ni dokazno podprla, niti ni navedla, kako je sedaj prišla do teh dokaznih listin in kje jih je pravzaprav sploh dobila.

13. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do trditev tožene stranke, da vtoževana računa nista podpisana in kakšen pomen ima to z dokaznega vidika. Z razlogi sodišča prve stopnje, navedenimi v 17. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, se pritožbeno sodišče v celoti strinja in se jim pridružuje.

14. Sodišče prve stopnje v zvezi z deli pod postavko 2.4.16 predračuna (dobava in montaža premičnih pregradnih sten) ni spregledalo izpovedbe V. H. Navedeno izpovedbo je ocenilo in v povezavi z oceno ostalih izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi prekinitve teh del. Ni res, kot to trdi pritožnik, da je V. H. jasno izpovedal, da tožena stranka ni odgovorna za prekinitev naročila. Kaj takšnega iz izpovedbe V. H. ne izhaja.

15. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni bilo sporno, da je izvedbo pogodbeno dogovorjenih del pod postavko 2.4.16 predračuna (dobava in montaža premičnih pregradnih sten) predčasno odpovedala tožena stranka ter da razloga za odpoved ni zatrjevala nobena od strank. Neutemeljen je tako očitek pritožnika, da je bilo sporno, kdo je odgovoren za škodo. Ker tožena stranka niti ni trdila, zakaj je pogodbo odpovedala, se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno natančneje ukvarjati z vprašanjem, kdo je odgovoren za škodo. Glede na navedeno tudi ni odločilna izpovedba V. H. o tem, kdo dejansko je tožeči stranki odpovedal izdelavo premičnih pregradnih sten.

16. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugovorom glede višine vtoževane škode zaslišalo podizvajalca G. Ž. s. p., ki je pojasnil, kolikokrat in zakaj je moral na ogled objekta iz ... v ... Prav tako je izpovedal, da je izdelal tudi idejne skice in skice ter načrt za proizvajalca na Nizozemskem, za kar je skupaj porabil 30 ur, njegova tarifa pa je 30,00 EUR na uro. Sodišče prve stopnje je njegovi izpovedbi v celoti sledilo, saj jo je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče šteti kot verodostojno. Tožena stranka pa svojih trditev, zakaj meni, da ni bilo potrebe za kar pet ogledov in sestankov podizvajalca G. Ž. s. p. na objektu, ni obrazložila. Zgolj s trditvijo, da tožeča stranka datumov teh ogledov in sestankov ni navedla, tožena stranka ne more izpodbiti višine vtoževane škode. Tudi njena trditev, da je bil porabljeni čas v količini 30 ur za izdelavo tehničnih risb absolutno pretiran in nerealen glede na celotno vrednost del, je povsem nekonkretizirana. Zato se sodišču prve stopnje do te trditve ni bilo potrebno izrecno opredeljevati. Navedene risbe pa je tožeča stranka v spis predložila.

17. Pritožnik trdi, da tožeča stranka ni predložila nobenih dokazil, ki bi izkazovala, da je tožena stranka resnično izvedla montažo podkonstrukcije premičnih pregradnih sten. Pri tem pa spregleda, da je tožeča stranka v zvezi s tem predlagala zaslišanje prič, ki so potrdile, da so bila navedena dela res izvedena.

18. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno materialnopravno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke, razvidnem iz I. točke izreka izpodbijane sodbe, ugodilo. Izpodbijana sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in niso med seboj v nasprotju. Prav tako ni nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi, kot to trdi pritožnik.

19. Ker očitane bistvene kršitve določb postopka niso podane niti ni pritožbeno sodišče našlo nobene od ostalih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (I. in III. točka izreka).

20. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške. Tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo. Ti znašajo 357,00 EUR in predstavljajo nagrado odvetniku tožeče stranke za sestavo odgovora na pritožbo v višini 286,88 EUR, izdatke za poštne in telefonske storitve, fotokopiranje in druge materialne izdatke, v višini 5,74 EUR ter 22% DDV v višini 64,38 EUR. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v skladu z določili Taksne in Odvetniške tarife.